prosilec - Občina Moravče
+ -Številka: 090-325/2023
Kategorije: Osebni podatek, Poslovna skrivnost
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval več dokumentov. Organ je v postopku ponovnega odločanja dostop do kreditne pogodbe, ki jo je sklenil s SID banko zavrnil zaradi izjeme poslovne skrivnosti. V dveh točkah je zahtevi delno ugodil in mu posredoval menjalno pogodbo in pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice in služnosti, pri čemer je določene osebne podatke prekril. V eni točki pa je zahtevi ugodil in prosilca napotil na splet. Ker je IP ugotovil, da je organ napačno uporabil materialno pravo, saj je dostop do kreditne pogodbe v celoti zavrnil zaradi poslovne skrivnosti, je IP odločitev v tem delu odpravil in ugodil pritožbi. Ker pa je po uradni dolžnosti ugotovil, da se v kreditni pogodbi nahajajo tudi varovani osebni podatki je delno zavrnil dostop, vendar iz drugih razlogov, kot jih je navedel organ v izpodbijani odločbi (tretji odstavek 248. člena ZUP). Z vidika osebnih podatkov je IP preveril tudi utemeljenost pritožbe glede menjalne pogodbe in pogodbe o ustanovitvi stavbe pravice in služnostne pravice. Ugotovil je, da je organ osebne podatke prekril tudi v nevarovanem delu, zato je pritožbi v tem delu ugodil, v delu, v katerem je organ dostop do varovanih osebnih podatkov pravilno zavrnil, pa je pritožbo zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP. Glede načina dostopa je IP ugotovil, da je organ pravilno odločil, da je prosilec zahteval fotokopije in ne elektronskega zapisa in je bila tako pritožba v tem delu neutemeljena. Prav tako je pravilno odločil, da so podatki javno dostopni, pri čemer je IP v svoji odločbi s pojasnili organa dopolnil natančnejše napotitve na podatke, ki so javno objavljeni.
ODLOČBA:
Številka: 090-325/2023/9
Datum: 1. 12. 2023
Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člen Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 9. 10. 2023, zoper odločbo št. 090-0015/2023-7 z dne 6. 10. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Občine Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 9. 10. 2023 se delno ugodi in se odločba Občine Moravče št. 090-0015/2023-7 z dne 6. 10. 2023 v prvi in drugi točki izreka delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- Kreditno pogodbo »EKP posojila za celovito energetsko prenovo javnih stavb (2014-2020)« št. 18-06138/23 z dne 1. 6. 2023, s prilogami, pri čemer mora prekriti besedilo v točki 14.1 za »Poslovni skrbnik« do »@sid.si«, besedilo za »Skrbnik za spremljave kreditne pogodbe« do »@sid.si« in mobilno številko ter ime, priimek in podpis poslovne skrbnice na zadnji strani,
- iz 10. člena Pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice in služnostne pravice s številkama 478-3/2022 in 478-0002/2022-1 še skrbnika pogodbe na strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Občine Moravče,
- iz Menjalne pogodbe št. 478-0040/2021-5 z dne 19. 4. 2023 še ime in priimek prvo pogodbene stranke ter njen podpis v uvodu, v prvem in petem členu ter na koncu dokumenta, ime in priimek cenilca v tretji in četrti točki prvega člena in v tretjem členu ter ime in priimek skrbnika pogodbe v 8. členu.
2. V preostalem delu se pritožba zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
(1) Prosilec je na organ dne 28. 6. 2023 in dne 30. 6. 2023 naslovil dve vsebinsko enaki zahtevi za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer:
1. kopije pogodbe organa o najemu kreditov od leta 2019 do leta 2023, s priloženimi soglasji Ministrstva za finance;
2. kopijo pogodbe o podelitvi stavbne pravice državi za zemljišče doma starejših občanov;
3. kopijo pogodbe z upravljavcem doma starejših občanov, ko bo ta zgrajen;
4. kopijo pogodbe o prodaji (zamenjavi) objekta doma krajanov v Veliki vasi;
5. pogodbo z izvajalcem prizidka in telovadnice pri šoli, vključno z vsemi morebitnimi aneksi in finančni pregled izvršenih plačil izvajalcu. Finančni pregled naj vsebuje začetno ceno projekta, vmesno morebitno povečanje, znesek nepovratnih sredstev s strani države, najete kredite občine in izvršena plačila izvajalcu.
(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 090-0015/2023-3 z dne 26. 7. 2023 in jo v celoti zavrnil. V pritožbenem postopku zoper navedeno odločbo je IP izdal odločbo št. 090-256/2023/2 z dne 4. 9. 2023, s katero je pritožbo zoper odločitev organa o zavrnitvi zahteve po tretji točki zavrnil, v preostalem delu pa je pritožbi ugodil, odpravil odločbo organa glede 1., 2., 4. in 5. točke in vrnil zadevo v ponovno odločanje. V postopku ponovnega odločanja je organ izdal izpodbijano odločbo, s katero je s prvo točko izreka zahtevo v prvi točki zavrnil, z drugo točko izreka je zahtevi za dostop do dokumentov iz druge in četrte točke delno ugodil, zavrnil je dostop do osebnih podatkov (osebno ime stranke v postopku, naslov prebivališča in EMŠO, imena in priimke skrbnikov pogodb). S tretjo točko izreka je zahtevi v peti točki zahteve prosilca ugodil. S četrto točko izreka pa je ugotovil, da posebni stroški postopka niso nastali. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je glede prve točke zahteve, s katero je prosilec zahteval dostop do pogodb organa o najemu kreditov od leta 2019 do leta 2023, organ prepoznal kot dokument, ki ji ustreza, Kreditno pogodbo »EKP posojila za celovito energetsko prenovo javnih stavb (2014-2020)« št. 18-06138/23 z dne 1. 6. 2023 (v nadaljevanju kreditna pogodba). Ugotovil je, da je v zvezi z navedenim dokumentom podana izjema poslovne skrivnosti. Pri tem med drugim navaja, da je na vsaki strani pogodbe naveden pripis »zaupno«. Ob tem je organ navedel, da tudi delni dostop na podlagi 7. člena ZDIJZ ni mogoč. V zvezi z zahtevanimi informacijami po drugi točki zahteve je organ ugotovil, da ji ustreza Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice in služnostne pravice, ki jo je organ sklenil z Republiko Slovenijo in zanjo z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in se nanaša na »Gradnjo enote Doma upokojencev Domžale« (v nadaljevanju pogodba o ustanovitvi stavbne pravice in služnostne pravice). V navedenem dokumentu je zaradi varstva osebnih podatkov prekril imena in priimke skrbnikov pogodb obeh pogodbenih strani, sicer pa je prosilcu v celoti omogočil dostop. V zvezi s četrto točko zahteve, s katero je prosilec zahteval kopijo pogodbe o prodaji (zamenjavi) objekta doma krajanov v Veliki vasi, je organ omogočil dostop do Menjalne pogodbe št. 478-0040/2021-5 z dne 19. 4. 2023 (v nadaljevanju menjalna pogodba), pri čemer je prekril osebno ime, podatek o stalnem prebivališču, EMŠO in davčno številko ter podpis stranke, ki je pogodbo z organom sklenila ter ime in priimek cenilca in skrbnika pogodbe. V zvezi s peto točko zahteve je organ ugotovil, da za posredovanje Gradbene pogodbe št. 430-0152/2021-25 z aneksi 1, 2, 3 in 4 ter finančnega pregleda ne obstaja izjema od dostopa. Ker so podatki javno objavljeni, je prosilcu omogočil dostop na način, da ga je nanje napotil. Iz dopisa št. 090-0015/2023-8 z dne 6. 10. 2023, ki ga je organ prosilcu poslal hkrati z odločbo, izhaja, da je organ navedel, da so vse pogodbe z izvajalcem prizidka in telovadnice pri šoli javno objavljene na Portalu javnih naročil na zavihku https://www.enarocanje.si/pregledPogodb/. Informacije glede izvršenih plačil izvajalcu pa so javno dostopne na Aplikaciji za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji na spletnem naslovu www.erar.si. Glede finančnega pregleda izvršenih plačil organa pojasnjuje, da je ta razviden iz aplikacije Erar, da pa enovitega dokumenta, iz katerega bi bila razvidna začetna cena projekta, vmesna morebitna povečanja, znesek nepovratnih sredstev s strani države, najeti krediti organa in izvršena plačila izvajalcu, organ ni ustvaril. Informacije pa so razvidne iz zaključnih računov, polletnih poročil in sprejetih planov proračunov organa, v letih, v katerih se izvaja projekt.
(3) Zoper odločbo organa z dne 6. 10. 2023 se je prosilec dne 9. 10. 2023 pritožil neposredno na IP. Iz vsebine pritožbe izhaja, da se prosilec z odločbo ne strinja in vztraja pri svoji prvotni zahtevi, da se mu izročijo dokumenti pod točko 1., 2., 4. in 5. (pošljejo v PDF) na njegov elektronski naslov. IP je organu pritožbo odstopil z dopisom št. 092-136/2023/2.
(4) Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, preveril je, ali je dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe in jo na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom dne 24. 10. 2023, odstopil v reševanje IP. Po prejemu pritožbe je IP organ dne 26. 10. 2023 pozval na dostavo dokumentov. Z dopisom št. 090-325/2023/4 z dne 26. 10. 2023 pa je pozval SID - Slovensko izvozno in razvojno banko, d.d., Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana, na priglasitev morebitne stranske udeležbe v postopku. Z dopisom št. 33-6/2015-1090 z dne 3. 11. 2023 je SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju stranska udeleženka) priglasila stransko udeležbo. Pri tem je navedla, da Kreditna pogodba »EKP posojila za celovito energetsko prenovo javnih stavb (2014-2020)« št. 18-06138/23 z dne 1. 6. 2023 uživa zaščito po Zakonu o bančništvu (ZBan-3). V 145. členu ZBan-3 je določeno, da so vsi podatki, dejstva in okoliščine o posamezni stranki, s katerimi razpolaga banka, zaupni. Nadalje je v 146. členu ZBan-3 določeno, da mora banka podatke po 145. členu varovati, ne glede na način, na katerega je te podatke pridobila. Sama kreditna pogodba zato nosi oznako zaupnosti »zaupno« in je brez soglasja komitenta, ni dopustno razkriti tretji osebi. Smiselno enako velja za soglasje Ministrstva za finance, ki je podalo soglasje k zadolžitvi organa. Soglasje je del kreditne pogodbe in uživa enako zaščito po ZBan-3, kot sama kreditna pogodba.
Pritožba je delno utemeljena.
(5) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(6) V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacije javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa in da organ z njimi razpolaga. Sporno ostaja vprašanje, ali je organ utemeljeno zavrnil zahtevo prosilca za dostop do kreditne pogodbe zaradi izjeme poslovne skrivnosti in vprašanje, ali je organ utemeljeno delno zavrnil dostop do menjalne pogodbe in pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice in služnostne pravice zaradi varstva osebnih podatkov. S pritožbo pa prosilec prav tako izpodbija način seznanitve, o katerem je odločil organ, saj mu je ta dokumente poslal v fotokopiji, sam pa vztraja, da je podal zahtevo za PDF obliko, torej elektronski zapis, na svoj elektronski naslov.
(7) Glede dostopa do kreditne pogodbe se je stranska udeleženka sklicevala na Zakon o bančništvu, v skladu s katerim morajo banke varovati podatke komitentov kot zaupne. V svoji dosedanji praksi se je IP že opredelil do vprašanja, ali Zakon o bančništvu predstavlja dodatno izjemo glede na ureditev dostopa do informacij javnega značaja. Sprejel je stališče, da Zakon o bančništvu ne določa posebne izjeme, ampak da se tudi bančni podatki presojajo v skladu z ZDIJZ.[1] Glede na navedeno je moral IP v obravnavani zadevi presoditi, ali je zavrnitev dostopa do kreditne pogodbe, utemeljena na izjemi poslovne skrivnosti iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Druga točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (ZGD-1). ZGD-1 pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki je začel veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da se presoja IP nanaša na dokument oziroma podatke, ki so nastali po uveljavitvi ZPosS, je IP pri presoji poslovne skrivnosti upošteval določbe ZPosS.
(8) Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
- ima tržno vrednost;
- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.
Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe (drugi odstavek 2. člena ZPosS). Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 2. člena ZPosS). Za presojo, ali predmetni dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost po ZPosS, je torej nujno, da izpolnjujejo vse tri naštete pogoje iz 2. člena ZPosS. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona,[2] pomeni poslovna skrivnost strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne.
(10) Iz same odločbe ni jasno razvidno, ali v izpodbijani odločbi organ stoji na stališču, da varuje svojo poslovno skrivnost, ali varuje poslovno skrivnost stranske udeleženke, zato se je IP iz previdnosti predelil, da ta ni podana v nobenem primeru. V zvezi s tretjim pogojem je organ navedel, enako pa ugotavlja tudi IP, da je kreditna pogodba na vsaki strani označena kot zaupna. IP pa prav tako ugotavlja, da kreditna pogodba v 16. členu določa poslovno skrivnost. Pri čemer je navedeno, da sta stranki dolžni varovati podatke iz kreditne pogodbe in v zvezi z njo ali v zvezi s projektom, ki se financira, razen če je seznanitev tretjih oseb predpisana z zakonom ali na njegovi podlagi sprejetim predpisom, če je razkritje dogovorjeno z drugo kreditno pogodbo ali je podano predhodno pisno soglasje nasprotne stranke. IP tako zaključuje, da je podan tretji pogoj za izjemo poslovne skrivnosti. V zvezi s prvim pogojem, da ne gre za »skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij«, IP ugotavlja, da je smiselno enaka kreditna pogodba v skoraj identični (izvzemši višino, ročnost, obrestno mero in informativni načrt vračanja kredita) obliki javno dostopna.[3] Prav tako so javno dostopni posebni pogoji, ki so Priloga 1 kreditne pogodbe.[4] Menična izjava in nalog za plačilo menice je dokument v obliki obrazca, ki ga sicer ni mogoče najti na javno objavljenih straneh na spletu, a ne vsebuje nobene poslovno pomembne informacije. Glede Priloge 4, ki predstavlja »Soglasje RS Ministrstva za finance k zadolžitvi« IP ugotavlja, da dokument ne vsebuje označbe »zaupno« in tudi ne more postati zaupen zgolj zato, ker je priloga kreditne pogodbe, ki je na ta način označena. IP tako ugotavlja, da večina kreditne pogodbe in prilog ne izpolnjuje prvega pogoja za poslovno skrivnost. Kljub temu se je IP v nadaljevanju opredelil še do drugega pogoja za poslovno skrivnost, saj podatki iz kreditne pogodbe, ki se nanašajo na višino, ročnost, obrestno mero in informativni načrt vračanja kredita, vsaj po vedenju IP, niso javno dostopni in morebiti izpolnjujejo prvi pogoj za poslovno skrivnost.
(11) V nadaljevanju se je IP opredelil glede vprašanja, ali je izpolnjen drugi pogoj »tržna vrednost« informacij. V zvezi s tem najprej poudarja, da je v zadevi št. 090-269/2017 z dne 15. 1. 2017 pritrdil organu, da se lahko sklicuje na poslovno skrivnost. Obravnavana zadeva pa se od zadeve št. 090-269/2017 razlikuje tako v pravnem kot tudi v dejanskem pogledu. V času presoje zadeve št. 090-269/2017 je poslovno skrivnost urejal ZGD-1 (in ne še ZPosS), ki je omogočal, da je poslovna skrivnost izpolnjena že v primeru, če je podan subjektivni kriterij in ne tudi, da mora subjekt izkazati, da ima informacija tržno vrednost. Prav tako se zadevi razlikujeta tudi v dejanskem pogledu, saj je bil predmet zahteve št. 090-269/2017 dostop do dokumentov iz kreditnih razmerij z malimi in srednje velikimi podjetji, torej trženjsko usmerjenimi subjekti, v obravnavani zadevi pa je v presoji kreditna pogodba, ki jo je s stransko udeleženko sklenila občina, kot javnopravni subjekt. V zvezi s kriterijem »tržne vrednosti« je predlagatelj zakona v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti).«.[5] V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Povedano drugače, o »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije. Ob tem IP pripominja, da je v skladu s slovensko sodno prakso dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje.[6] Organ v izpodbijani odločbi ni pojasnil, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, saj kot je navedel IP zgoraj, se ni niti opredelil glede tega, na koga se poslovna skrivnost nanaša. V pritožbenem postopku je IP pritegnil stransko udeleženko v postopek in jo pozval, da se opredeli do zatrjevane izjeme poslovne skrivnosti. Stranska udeleženka se je v svojem odgovoru sklicevala na določbi 145. in 146. člena ZBan-3 in pri tem navedla, da jo navedena zakonodaja zavezuje, da s podatki komitentov ravna zaupno ter da jih brez njihovega soglasja ni dopustno razkriti. V zvezi z uporabo določb ZBan-3 se je IP že opredelil zgoraj, da ne predstavljajo ločene izjeme in da je treba navesti in dokazati pogoje za posamezno izjemo, kot jo določa ZDIJZ. Ker iz navedb stranske udeleženke ne izhajajo ne navedbe in ne dokazi, kako naj bi razkritje zahtevanih informacij vplivalo na njen tržni položaj, IP ni mogel zaključiti, da bi bil drugi pogoj izpolnjen. V zvezi z razmerjem med tržno vrednostjo in organom pa IP ugotavlja, da organ, kot občina in kot lokalna skupnost, ni ustanovljen za pridobivanje dobička, zato ne moremo govoriti o tržni vrednosti informacij. Prav tako je kreditna pogodba namenjena namenskemu pridobivanju sredstev, in sicer za energetsko sanacijo osnovne šole. Torej za infrastrukturni objekt, kjer se izvaja lokalna javna služba osnovnega šolstva, ki nedvomno ni tržna dejavnost. Ob tem je IP upošteval stališče stranske udeleženke, ki je v dopisu z dne 3. 11. 2023, izpostavila, da je zaupnost pogodbe namenjena varstvu podatkov kreditojemalca, torej organa. Poleg tega IP ugotavlja, da gre za absolutno javne informacije na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj vsebina kreditne pogodbe predstavlja razpolaganje z javnimi sredstvi. Po vsebini kreditna pogodba predstavlja dogovor organa s stransko udeleženko o zadolžitvi občine in z njo povezanimi obveznostim občine. Z obravnavano kreditno pogodbo organ sicer od stranske udeleženke prejme določen znesek, a se hkrati zavezuje, da bo ta znesek pod določenimi pogoji, in sicer v določenih obrokih in višini, stranski udeleženki vračal. Organ se torej z navedenim aktom zavezuje in bremeni občinski proračun na takšen način, da Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11– uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZJF) v 85. členu predpisuje posebno obličnost sklenitve posla, in sicer predhodno podano soglasje Ministrstva za finance. IP tako zaključuje, da tudi, če bi bili za del kreditne pogodbe (višina, ročnost, obrestna mera in informativni načrt vračanja kredita) vsi pogoji (česar sicer IP zgoraj ni ugotovil) za poslovno skrivnost izpolnjeni, gre za informacije o razpolaganju z javnimi sredstvi, ki so absolutno javne na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP tako ugotavlja, da kreditna pogodba predstavlja podatke o porabi javnih sredstev, saj gre za podatke o bodoči bremenitvi in tako razpolaganju s sredstvi občine to pa predstavlja javne informacije. ZDIJZ sicer ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je pa ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno in Vrhovno sodišče). Poraba javnih sredstev namreč ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Vsebina zahtevane pogodbe v obravnavanem primeru sicer ne vsebuje samo podatkov, ki bi izkazovali zneske bodoče bremenitve organa, vendar je treba upoštevati še, da se vsebina teh podatkov nanaša na področje opravljanja zadev lokalnega javnega pomena. Tako izhaja tudi iz sodne prakse, pri čemer IP izpostavlja sodbi Upravnega sodišča št. I U 1544/2018-51 z dne 7. 10. 2020 (točke 26 – 28) in št. IV U 203/2017-10 z dne 11. 4. 2018. IP ob tem opozarja še na stališče sodišča v sodbi Upravnega sodišča št. I U 764/2015 z dne 24. 8. 2016 (točka 15), da kadar stranke sklepajo pravni posel z osebo javnega prava, se morajo pri tem zavedati, da sklepajo pravni posel z javnim sektorjem, za katerega veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti. Upravno sodišče je v citirani sodbi navedlo, da ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem, oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt. Vsakdo ima namreč pravico vedeti, kako se razpolaga z javnimi sredstvi, ne glede na to, ali je drug partner v nekem poslu, kjer javnopravni subjekt razpolaga z javnimi sredstvi, oseba javnega prava ali zasebnopravni subjekt. ZDIJZ namreč v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ne določa, da podatki o porabi javnih sredstev ne bi bili javni v primeru, ko bi se javna sredstva porabljala v razmerju do nekega subjekta, ki ni oseba javnega prava, kar pomeni, da so podatki o porabi javnih sredstev vedno javni. Posledično to pomeni tudi, da gospodarska družba, ki je sklenila pravni posel z občino, kot osebo javnega prava, ne more pričakovati popolne svobode pri določanju morebitnih poslovnih skrivnosti, saj je občina z zakonom zavezana k višji stopnji transparentnosti, javnosti in odgovornosti, kar pomeni tudi, da morajo biti pogodbe v delu, v katerem predstavljajo porabo javnih sredstev, javne.
(12) Ker je IP ugotovil, da kreditna pogodba ne predstavlja izjeme poslovne skrivnost je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane katere druge izjeme od prostega dostopa ter ugotovil, da se v dokumentih nahajajo varovani osebni podatki. V nadaljevanju se je IP opredelil do vprašanja varovanja osebnih podatkov, ki so v kreditni pogodbi, v menjalni pogodbi ter v pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice in služnostne pravice, glede slednjih dveh prosilec vztraja, da se mu omogoči dostop v celoti.
(13) Glede na določbo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP je nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v 1. odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v 1. odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 163/22 – ZVOP-2).
(14) Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).
(15) Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). V drugem odstavku člena 6 je določeno, da lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavlja ZDIJZ, ki v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, določa, da se ne glede na obstoj morebitnih zakonskih izjem (razen taksativno naštetih – kamor pa varstvo osebnih podatkov ne spada), dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. S sprejetjem te določbe se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Namen določbe prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni tisti podatki iz delovnega razmerja javnega uslužbenca oz. v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Tako kaže tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v primeru Halford proti Združenemu kraljestvu (25. 6. 1997, Reports 1997-III) uveljavilo t.i. doktrino pričakovane zasebnosti. Po tej teoriji je potrebno tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja. Nedvomno velja, da javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Navedeno pa ne pomeni, da javni uslužbenec na delovnem mestu nima pravice do nobene zasebnosti.
(16) IP ugotavlja, da se v zahtevanih dokumentih (v delu, ki ga organ še ni razkril) nahajajo imena in priimki javnih uslužbencev, ki so zaposleni pri organu in na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ter njihovi javno objavljeni kontaktni podatki, ko nastopajo kot skrbniki pogodbe. IP ugotavlja, da je za razkritje imen in priimkov ter javno objavljenih kontaktnih podatkov, v zahtevanih dokumentih obstoji pravna podlaga, saj gre za njihovo navedbo v zvezi z delovnim razmerjem pri organu oziroma pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ker pa se v kreditni pogodbi nahaja tudi mobilna številka skrbnice pogodbe na strani organa, ki jo organ javno ne objavlja, je IP organu naložil, da navedeno informacijo prekrije. Ker zaposleni pri stranski udeleženki niso javni uslužbenci, je IP v izreku te odločbe odločil, da se v kreditni pogodbi prekrijejo navedbe zaposlenih pri stranski udeleženki in njihovih kontaktnih podatkov ter podpisov, razen, če je ugotovil, da te podatke ne objavlja že stranska udeleženka na svoji spletni strani[7]. V Menjalni pogodbi št. 478-0040/2021-5 z dne 19. 4. 2023 je organ prekril ime in priimek cenilca. 22. člen Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 22/18; v nadaljevanju ZSICT) v tretjem odstavku 22. člena določa, da je imenik sodnih cenilcev za pravno varnost, delovanje sodišč in drugih državnih organov v sodnih in drugih postopkih ter obveščanje strank javen v delu, ki obsega naslednje podatke: - osebno ime, - znanstveni ali strokovni naslov, - poštni naslov, na katerem je dosegljiv, razen če sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač izjavi, da naj se ta podatek v celoti ali delno izvzame iz javnega dela imenika, - kontaktna številka telefona in kontaktni naslov elektronske pošte, - podatek o zaposlitvi ali drugem zaposlitvenem statusu, razen če sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač izjavi, da naj se ta podatek v celoti ali delno izvzame iz javnega dela imenika, - navedba strokovnega področja, podpodročja oziroma jezikovnega področja, za katero je oseba imenovana, - datum imenovanja in - podatek o javnem opominu, če je bil ta izrečen kot disciplinski ukrep za obdobje enega leta po pravnomočnosti odločbe, ki je bila podlaga za vpis tega podatka. Na podlagi četrtega odstavka 22. člena ZSICT je javni del imenika objavljen na spletni strani ministrstva, v katerega je IP vpogledal[8] in ugotovil, da vsebuje ime in priimek cenilca iz menjalne pogodbe. Ime in priimek cenilca, ki sta navedena v cenitvenem poročilu, torej na podlagi določb ZSICT nista varovana in posledično nista izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja. V menjalni pogodbi je organ prav tako prekril vse podatke o nasprotni stranki, ki je pogodbo z organom sklenila. IP ugotavlja, da so podatki o imenu in priimku prvo pogodbene stranke menjalne pogodbe javno dostopni podatki. Pravna podlaga za obdelavo teh podatkov je 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj je prvo pogodbena stranka na podlagi menjalne pogodbe prejemnica nepremičnine, ki je (bila) v javni lasti, tj. prejemnica javnih sredstev, saj je z organom svojo nepremičnino zanjo zamenjala. Ob tem se IP zgolj sklicuje na svojo obrazložitev pod točko (11). Ob tem IP dodaja, da je organ pri razpolaganju s premoženjem zavezan postopati po Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 11/18, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljnjem besedilu ZSPDSLS-1). Po definiciji iz 3. člena ZSPDSLS-1 stvarno premoženje predstavljajo nepremičnine v lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Ravnanje s stvarnim premoženjem pa pomeni pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje tega premoženja, kot ravnanje je tako mogoče šteti tudi menjavo stvarnega premoženja.[9] ZSPDSLS-1 v 7. in 8. členu, kot dve izmed glavnih načel ravnanja s stvarnim premoženjem, določa načelo preglednosti in načelo javnosti. Upravljavec stvarnega premoženja vodi postopke ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti na način, ki zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev, ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti pa je javno, razen če zakon ne določa drugače. Ob tem pa IP dodaja, da pa navedena pravna podlaga ne predstavlja podlage za razkritje podatkov o naslovu bivališča, EMŠO, davčni številki, osebnem računu prvo pogodbene stranke.
(17) V pritožbi prosilec navaja, da je zahteval informacije v PDF na svoj elektronski naslov in ne v fotokopiji. 17. člen ZDIJZ določa, da mora prosilec v zahtevi navesti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Z vpogledom v zahtevi z dne 28. 6. 2023 in z dne 30. 6. 2023 IP ugotavlja, da je informacije v točkah 1., 2. in 4. prosilec opredelil na način, da zahteva »kopijo«. IP tako zaključuje, da je organ v izpodbijani odločbi pravilno odločil o načinu dostopa, ko je odločil o fotokopiji, saj je prosilec v zahtevi navedel, da zahteva kopijo in ne elektronskega zapisa. Na ta način je o dostopu odločil tudi IP, v izreku te odločbe. V 5. točki zahteve pa prosilec ni navedel ničesar. Glede na drugi odstavek 17. člena ZDIJZ je obvezna sestavina zahteve opredelitev načina seznanitve. Ker pa je organ odločil, da so v tej točki zahtevane informacije javno dostopne, prosilca ni pozival, da opredeli način dostopa. Kot določa peti odstavek 6. člena ZDIJZ organ lahko prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, če je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna. Da bi IP preveril, ali je organ odločil pravilno, ko prosilca ni pozval, da opredeli način seznanitve, je moral ugotoviti, ali so v 5. točki zahtevane informacije res javno dostopne. Ker iz izpodbijane odločbe in iz dopisa organa št. 090-0015/2023-8, ki ga je organ poslal prosilcu hkrati z odločbo, jasna napotila, kje se informacije nahajajo, ne izhaja, je IP organ pozval, da mu jih posreduje. Z dopisom z dne 8. 11. 2023 je organ napotila posredoval. Ker iz posredovanih jasnih napotil izhaja, da so zahtevane informacije iz 5. točke zahteve javno objavljene, je IP pritožbo prosilca, s katero je vztrajal, da mu organ informacije posreduje, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil. Ob tem je IP navedbe in napotila iz navedenega pojasnila organa vključil v svojo odločbo in tako saniral pomanjkljivo obrazložitev organa. Gradbena pogodba št. 430-015/2021-25 z aneksi št. 1, 2, 3 in 4 je objavljena na naslovu: https://www.enarocanje.si/pregledPogodb/pogodba.asp?id=196318. Finančni pregled izvršenih plačil izvajalcu je javno dostopen na spletni strani »Aplikacija za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji« na natančnem naslovu .https://erar.si/transakcija/placnik/75760 /prejemnik/2238756000 #transakcije. Glede dela zahteve, ki se nanaša na dokumente, iz katerih je razvidna (1) začetna cena projekta, (2) vmesno povečanje cene, (3) znesek nepovratnih sredstev s strani države, (4) najeti kredit občine, je organ pojasnil, da je Načrt razvojnih programov 2023-2026 javno objavljen na: https://www.moravce.si/DownloadFile?id=598084. Tam so pri programu OB077-20-0004 Novogradnja prizidave OŠ Moravče in športne telovadnice na strani 9 razvidni podatki. Iz stolpca vrednost projekta je razvidna (1) začetna cena projekta. Iz stolpca pred letom 2023 in leto 2023 je v vrstici PV- Transfer iz državnega proračuna razviden (3) znesek nepovratnih sredstev s strani države. Višina najetih kreditov (4) je razvidna iz Splošnega dela proračuna za leto 2023 VII točka Zadolževanje na str. 9, ki je objavljen na https://www.moravce.si/DownloadFile?id=598082. Vmesno povečanje cene (2) je razvidno iz 2. člena Aneksov št. 1, 2. in 4. h Gradbeni pogodbi št. 430-015/2021-25.
(18) Ker je IP ugotovil, da je organ napačno uporabil materialno pravo, saj je dostop do kreditne pogodbe v celoti zavrnil zaradi poslovne skrivnosti, je IP odločitev v tem delu odpravil in ugodil pritožbi. Ker pa je po uradni dolžnosti ugotovil, da se v kreditni pogodbi nahajajo tudi varovani osebni podatki je delno zavrnil dostop, vendar iz drugih razlogov, kot jih je navedel organ v izpodbijani odločbi (tretji odstavek 248. člena ZUP). Z vidika osebnih podatkov je IP preveril tudi utemeljenost pritožbe glede menjalne pogodbe in pogodbe o ustanovitvi stavbe pravice in služnostne pravice. Ugotovil je, da je organ osebne podatke prekril tudi v nevarovanem delu, zato je pritožbi v tem delu ugodil, v delu, v katerem je organ dostop do varovanih osebnih podatkov pravilno zavrnil, pa je pritožbo zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP. Glede načina dostopa je IP ugotovil, da je organ pravilno odločil, da je prosilec zahteval fotokopije in ne elektronskega zapisa. Prav tako je pravilno odločil, da so podatki javno dostopni, pri čemer je IP v svoji odločbi s pojasnili organa dopolnil natančnejše napotitve na podatke, ki so javno objavljeni.
(19) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).
(20) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Manja Resman, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,
informacijska pooblaščenka
[1] V odločbi št. 090-269/2017 z dne 15. 1. 2027 je IP v postopku s pritožbo zoper odločbo organa (SID banka) sprejel enako stališče v zvezi z ZBan-2. Smiselno enako stališče, da določbe ZBan-2 ne predstavljajo posebne izjeme pa je IP sprejel tudi v postopku zoper odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev (odločba IP št. 090-199/2016) in v postopku z Banko Slovenije odločba IP št. 090-328/2021 z dne 1. 3. 2022.
[2] Objavljeno na spletni strani Državnega zbora RS.
[3] Glej na primer: https://www.sid.si/sites/www.sid.si/files/documents/kreditna_pogodba_1.pdf, do katere je moč priti s preprostim iskanjem (navedba finančnega instrumenta) v brskalniku.
[4] Glej https://www.sid.si/sites/www.sid.si/files/documents/posebni_pogoji_ekp_posojila_za_rri_cistopis.pdf.
[5] Besedilo Predloga Zakona o poslovni skrivnosti je javno dostopno na spletnih straneh Državnega zbora.
[6] Tako upravno sodna praksa, ki se sicer nanaša na določbe ZGD-1, ki so veljale pred uveljavitvijo ZPosS, vendar pravno vprašanje po mnenju IP ostaja enako: npr. sodbe, št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016.
[7] Drugi podpisnik na strani stranskega udeleženca je javno razviden na njegovi spletni stran.
[8] Imenik sodnih cenilcev (gov.si).
[9] Glede na Obligacijski zakonik (Ur. l. RS, št. 97/07 z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju OZ) v 528. in 529. členu z menjalno pogodbo nastanejo za vsakega pogodbenika obveznosti in pravice, ki nastanejo iz prodajne pogodbe za prodajalca.