prosilec - Občina Moravče

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo, v kateri sprašuje, ali je bil organ plačnik določenih odvetniških storitev. Organ je zavrnil zahtevo prosilca iz razloga, ker mu na podlagi določb ZDIJZ ni dolžan dajati odgovorov na vprašanja. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je organ narobe ocenil, da prosilcu ni dolžan odgovarjati na vprašanja, pri čemer ni niti preveril, ali razpolaga z dokumentom, iz katerega izhaja odgovor na vprašanje prosilca. Organ namreč razpolaga z dokumentom, ki ustreza zahtevi prosilca oz. iz katerega izhaja odgovor na vprašanje iz zahteve prosilca, gre za račun odvetniških storitev, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in organu prve stopnje naložil posredovanje zahtevanega računa, s prekritimi osebnimi podatki.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-208/2023/8

Datum: 18. 8. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 19. 6. 2023, zoper odločbo Občine Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče (v nad. organ), št. 090-0013/2023-2 z dne 16. 6. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožbi prosilca z dne 19. 6. 2023 zoper odločbo Občine Moravče, št. 090-0013/2023-2 z dne 16. 6. 2023, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe posredovati:

-       račun št. 88/2022 z dne 11. 10. 2022, katerega izdajatelj je Odvetniška pisarna …. d.o.o., pri čemer mora v prvem odstavku prekriti ime in priimek fizičnih oseb ter ime in priimek pod »račun pripravil«.

2.     V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s 1. točko izreka te določbe) se pritožba zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 19. 5. 2023 na organ naslovil zahtevo, v kateri sprašuje, ali je v sodnem postopku katerega tožena stranka je mag. …., odgovorna urednica Novice iz Moravške doline - glasilo Občine Moravče, ki jo je zastopala Odvetniška pisarna …. d.o.o., organ plačnik odvetniških storitev.

Organ je zahtevo prosilca z odločbo, št. 090-0013/2023-2 z dne 16. 6. 2023, zavrnil, ker prosilcu ni dolžan odgovarjati na zastavljena vprašanja.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 19. 6. 2023 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa.

IP je dne 5. 7. 2023 prejel dopis organa, št. 090-0013/2023-4 z dne 5. 6. 2023, s katerim mu je ta odstopil pritožbo prosilca v pristojno reševanje.

Na podlagi poziva IP, št. 090-208/2023/2 z dne 6. 7. 2023, je organ IP dne 14. 7. 2023, po elektronski pošti, posredoval dopis, št. 090-0013/2023-6, v katerem je navedel, da odgovor na vprašanje prosilca izhaja iz računa št. 88/2022 z dne 11. 10. 2022, katerega izdajatelj je Odvetniška pisarna …. d.o.o.. Predmetni račun je priloga dopisa.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Organi v postopku v skladu z ZDIJZ niso dolžni prosilcem dajati oz. pripravljati odgovorov na vprašanja, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje predmetni dokument.

V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ razpolaga z dokumentom, ki ustreza zahtevi prosilca oz. iz katerega izhaja odgovor na vprašanje iz zahteve prosilca. Da navedeni dokument ustreza zahtevi prosilca, je v pritožbenem postopku ocenil tudi organ, kar izhaja iz njegovega dopisa, št. 090-0013/2023-6 z dne 14. 7. 2023.

Izhajajoč iz ugotovljenega dejanskega stanja IP ugotavlja, da je prvostopenjski organ napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in napačno uporabil materialno pravo. Organ je namreč narobe ocenil, da prosilcu ni dolžan odgovarjati na vprašanja, pri čemer ni niti preveril, ali razpolaga z dokumentom, iz katerega izhaja odgovor na vprašanje prosilca. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ razpolaga z dokumentom, ki ustreza zahtevi prosilca oz. iz katerega izhaja odgovor na njegovo vprašanje, temu pa ne oporeka niti organ sam, in sicer gre za račun št. 88/2022 z dne 11. 10. 2022, katerega izdajatelj je Odvetniška pisarna … d.o.o..

IP je pritožbi prosilca tako delno ugodil in na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil ter sam rešil zadevo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot podatke o porabi javnih sredstev potrebno šteti vse podatke, ki izkazujejo, ali je organ pri sklepanju predmetne pogodbe ravnal gospodarno, kakšne obveznosti je prevzel in pod kakšnimi pogoji ter kakšne finančne posledice bo sklenjena pogodba imela za proračun organa. Upoštevaje navedeno IP tako ocenjuje, da je zahtevani dokument v zvezi s poslovanjem organa z navedeno odvetniško družbo prosto dostopna informacija javnega značaja. IP je pri svoji odločitvi izhajal tudi iz prakse IP in sodne prakse (npr. odločba IP št. 090-282/2016/13 z dne 13. 3. 2017, ki je potrjena s strani Upravnega sodišča št. IU 787/2017-37 z dne 19. 6. 2019).

• Izjema varstva osebnih podatkov

Pri pregledu predmetnega dokumenta/računa je IP ugotovil, da ta v celoti ni prosto dostopen javnosti, ker vsebuje podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju.

Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP je nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v 1. odstavku 6. člena sklicuje tudi ZVOP-2.

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

IP je pri pregledu predmetnega računa ugotovil, da se v njem nahajajo tako imena in priimki fizičnih oseb kot tudi ime in priimek osebe, ki je pripravila predmetni račun, pri čemer IP ni našel pravne podlage za razkritje predmetnih podatkov javnosti in posledično gre za t.i. varovane osebne podatke, ki javnosti niso prosto dostopni.

Glede imena in priimka odgovorne urednice, ki je prav tako navedeno na predmetnem računu je IP ugotovil, da ne gre za varovan osebni podatek, saj je razvid medijev javno dostopen na spletni strani Ministrstva za kulturo (https://remk.ekultura.gov.si/razvid/mediji), po drugem odstavku 12. člena ZMed pa je v predlogu za vpis v razvid treba navesti tudi ime in priimek odgovornega urednika.

• Institut delnega dostopa:

IP je ugotovil, da je v konkretnem primeru mogoče uporabiti t.i. institut delnega dostopa, ki ga ureja 7. člen ZDIJZ. Predmetni račun namreč le delno vsebuje varovane osebne podatke, ki jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost. Organ jih je zato dolžan prekriti z eno od možnih tehnik anonimizacije, v preostalem delu pa mora prosilcu omogočiti seznanitev s zahtevanim dokumentom, in sicer na način in v obsegu, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi zgoraj navedenega je IP v pritožbenem postopku tako ugotovil, da je prvostopenjski organ napravil napačen sklep glede dejanskega stanja ter posledično napačno uporabil materialno pravo, zato je IP, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, izpodbijano odločbo delno odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V delu, v katerem je organ dolžan prekriti varovane osebne podatke, pa je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zavrnil, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena ZUT oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka