prosilec - Občina Moravče

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala fotokopijo pogodbe o prodaji konkretnih nepremičnin, ki so bile v lasti organa. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil s sklicevanjem na izjemo strankinega pravila (1. odst. 5a. čl. ZDIJZ). IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da nista podani niti navedena izjema niti izjema varstva kazenskega postopka (6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ). IP je še poudaril, gre za dokument, ki kaže na razpolaganje z javnimi sredstvi organa, ki mora biti vselej javno in transparentno. Organu je zato naložil, da v zahtevani pogodbi prekrije varovane osebne podatke in prosilki omogoči delni dostop do preostalega dela pogodbe.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-21/2023/10

Datum: 16. 3. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP) in prvega odstavka 252. člena ZUP, o pritožbi …, (v nadaljevanju prosilka) z dne 12. 10. 2022, zoper 3. točko izreka odločbe Občine Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče (v nadaljevanju organ), št. 090-0017/2022-8 z dne 25. 9. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilke z dne 12. 10. 2022 zoper 3. točko izreka odločbe Občine Moravče, št. 090-0017/2022-8 z dne 25. 9. 2022, se delno ugodi in se 3. točko izreka odločbe delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo prodajne pogodbe, sestavljene v obliki notarskega zapisa, št. SV 496/2021 z dne 16. 6. 2021, pri čemer mora prekriti:

1.1.  v prodajni pogodbi:

- rojstni datum, naslov bivališča in številko potnega lista župana,

- rojstni datum, naslov bivališča in številko potnega lista osebe, ki zastopa kupca,

1.2. v gradbenem dovoljenju št. 351-462/2018/33 (25240) z dne 15. 11. 2018:

- imeni in priimka ter naslova dveh fizičnih oseb, ki sta v šestem odstavku na 4. strani dokumenta navedeni v zvezi s pridobitvijo služnostne pravice,

- imena, priimke in naslove fizičnih oseb, ki jih je Upravna enota Domžale določila kot stranske udeležence v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in so navedeni v zadnjem odstavku na 6. strani in prvem odstavku na 7. strani dokumenta,

- imena in priimki vseh fizičnih oseb, razen imena in priimka župana, ki so navedene v prvem, drugem, četrtem, šestem, sedmem, osmem in devetem odstavku na 7. strani dokumenta in v drugem odstavku na 8. strani dokumenta,

- imena, priimki in naslovi fizičnih oseb v odredbi za vročitev na 9. in 10. strani dokumenta.

2.     V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s 1. točko izreka te odločbe) se pritožba prosilke zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je v zahtevi z dne 26. 5. 2022 organ prosila za fotokopijo kupoprodajne pogodbe prodaje zemljišča 1955 k.o. Moravče, parcelne št. 99/62, 99/63, 99/64, 99/74, 99/76 in 99/78.

O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo št. 090-0017/2022-8 z dne 25. 9. 2022. S 3. točko izreka izpodbijane odločbe je organ zahtevo prosilke zavrnil. V obrazložitvi je povzel prvi odstavek 5.a člena ZDIJZ in navedel, da je odločil, kot izhaja iz izreka, ker je zahtevana informacija javnega značaja tj. kupoprodajna pogodba za zemljišča parc. št. 99/62, 99/63, 99/64, 99/74, 99/76 in 99/78 vse k.o. 1955 Moravče trenutno del postopka preiskave oziroma nadzornega postopka.

Dne 12. 10. 2022 je organ prejel pritožbo zoper odločbo organa št. 090-0017/2022-8 z dne 25. 9. 2022, v kateri je prosilka navedla, da iz izpodbijane odločbe izhaja, da se njena zahteva za dostop do fotokopijo kupoprodajne pogodbe prodaje zemljišča 1955 k.o. Moravče, parcelne št. 99/62, 99/63, 99/64, 99/74, 99/76 in 99/78 zavrne. Povzela je obrazložitev izpodbijane odločbe in prvi odstavek 5.a člena ZDIJZ ter navedla, da iz te določbe izhaja, da organ zavrne dostop prosilcu zgolj za informacije oziroma podatke, do katerih je na podlagi specialne zakonodaje prepovedan ali omejen dostop tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku. Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, del katerega postopka je navedena listina, prav tako ni navedena zakonodaja, na podlagi katere bi bil dostop do informacije prepovedan tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku. Glede na to, da izpodbijana odločba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih za zavrnitev in se je zato niti ne da preizkusiti, je treba odločbo odpraviti in vrniti organu v ponovno odločanje. Dodatno prosilka navaja, da je po njej znanih podatkih kupoprodajna pogodba predmet predkazenskega oziroma kazenskega postopka, ki poteka na podlagi naznanila svetniške skupine zaradi suma storitve več kaznivih dejanj v zvezi s prodajo zemljišč, kot izhajajo iz zahtevane kupoprodajne pogodbe. Prosilka opozarja, da veljavna zakonodaja na področju kazenskega postopka ne vsebuje določb, na podlagi katerih bi bil glede takšnih podatkov, kot jih vsebuje zahtevana pogodba, omejen dostop strankam in drugim udeležencem, kot je to določeno v 5.a členu ZDIJZ. Navedenemu pritrjuje tudi dejstvo, da z omenjeno listino razpolaga župan občine, ki je stranka v tem postopku. Prosilka še navaja, da kljub dejstvu, da je svetnica v občinskem svetu, ki je del opozicije in je že iz tega razloga opravičena do navedene listine, že od 6. 4. 2022, ko je prvič na seji občinskega sveta podala takšno zahtevo, neuspešno zahtevala navedeno listino. Pri tem organ kot razlog zavrnitve vsakič navaja drugačen razlog, ki že na prvi pogled ne vzdrži resne pravne presoje. Glede na dejstvo, da pri organu vodi postopek javni uslužbenec z izobrazbo pravne smeri, ki je že po izobrazbi vešč oziroma bi moral biti vešč uporabe ustrezne zakonodaje, bi iz navedenega lahko izhajalo, da organ z zavestno nepravilno vodenim postopkom namerno zavlačuje posredovanje zahtevanih podatkov. Prosilka predlaga, da IP izpodbijano odločbo odpravi, o zahtevi sam odloči oziroma podrejeno zadevo vrne v ponovno odločanje organu.

Organ je pritožbo, z dopisom št. 090-45/2002/14 z dne 20. 1. 2023, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je IP z dopisom št. 090-21/2023/2 z dne 20. 1. 2023 organ pozval k posredovanju zahtevane pogodbe in dodatnih pojasnil. Organ je 13. 2. 2023 odgovoril z elektronskim sporočilom, v katerem je pojasnil, da je veljavna zakonska določba, ki prepoveduje ali omejuje strankam, udeležencem ali oškodovancem v postopku, na katerega se sklicuje v izpodbijani odločbi, dostop do podatkov iz dokumenta, ki ga zahteva prosilka, v prvem odstavku 5.a člena ZDIJZ. Ob tem je še pojasnil, da je organ na lastno pobudo preiskovalnemu organu, ki preučuje zahtevano dokumentacijo, predlagal, da se preiskava razširi na obdobje od 2009 – 2018. V tem obdobju je bila prosilka občinska svetnica in vodja svetniške skupine takrat aktualnega župana. S tem se zahtevana informacija nanaša tudi nanjo kot stranko oziroma udeleženko v nadzornem postopku. Organ je priložil zahtevano pogodbo in policijski zapisnik, iz katerega izhaja, da je predmetna pogodba del policijske preiskave in da ga je prevzel preiskovalni organ.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

1.     Predmet zahteve in pritožbe

Izrek izpodbijane odločbe ima sicer več točk, a navedbe prosilke se nanašajo le na del te odločbe, s katerim je organ njeno zahtevo zavrnil, tj. 3. točka izreka izpodbijane odločbe. IP zato uvodoma ugotavlja, da prosilka izpodbija 3. točko izreka izpodbijane odločbe, s katero je organ zavrnil dostop do kupoprodajne pogodbe za zemljišča parc. št. 99/62, 99/63, 99/64, 99/74, 99/76 in 99/78 vse k.o. 1955 Moravče. IP ugotavlja, da je to prodajna pogodba, sestavljena v obliki notarskega zapisa št. SV 496/2021 z dne 16. 6. 2021 (v nadaljevanju zahtevana prodajna pogodba), ki jo je organ IP poslal v prilogi elektronskega sporočila z dne 13. 2. 2023. Zahtevana prodajna pogodba je sestavljena iz prodajne pogodbe in štirih prilog, ki so:

- gradbeno dovoljenje št. 351-462/2018/33 (25240) z dne 15. 11. 2018;

- Popis projektne dokumentacije za objekt: Dom starejših občanov Moravče z dne 2. 6. 2021;

- Potrdilo o namenski rabi zemljišča št. 3501-0052/2021-2 z dne 23. 3. 2021;

- račun št. 2021/00000134 z dne 16. 6. 2021.

Predmet tega pritožbenega postopka je torej dostop do vseh navedenih dokumentov (v nadaljevanju zahtevana prodajna pogodba), glede katerih ni sporno, da izpolnjujejo vse pogoje, ki jih za opredelitev informacije javnega značaja določa prvi odstavek 4. člena ZDIJZ. IP je v nadaljevanju presojal, ali gre za prosto dostopne informacije, oz. ali je podana katera izmed izjem od prostega dostopa, ki so določene v 5.a in 6. členu ZDIJZ.

2.     Izjema strankinega pravila

Najprej je IP ugotavljal, ali je organ pravilno zavrnil dostop do zahtevanih informacij na podlagi izjeme od prostega dostopa iz prvega odstavka 5a. člena ZDIJZ. Navedena določba, ki je v teoriji znana kot »izjema strankinega pravila«, določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku. To pomeni, da če področni postopkovni zakon določa, da stranka postopka nima dostopa do podatkov, potem ne more imeti dostopa do njih tudi nihče zunanji, saj bi to razgradilo sam smisel določbe, ki vsebuje takšno omejitev dostopa do podatkov. Smiselno enako stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 1112/2017-16 z dne 3. 10. 2018, v kateri je navedlo, da je treba določbo prvega odstavka 5.a člena razumeti tako, da če nek podatek ni omogočen niti sami stranki ali drugemu udeležencu v postopku, potem ne more biti dostopen niti prosilcu po ZDIJZ (12. točka obrazložitve sodbe).

Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval zgolj na določbo prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ in ni navedel nobenega področnega postopkovnega zakona. Zato ga je IP z dopisom št. 090-21/2023/2 z dne 20. 1. 2023 pozval, naj pojasni, katera konkretna zakonska določba prepoveduje ali omejuje dostop do zahtevane prodajne pogodbe strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku. V odgovoru z dne 13. 2. 2023 se je organ ponovno skliceval le na prvi odstavek 5.a člena ZDIJZ. Ob tem pa je še podal pojasnila in priložil dokumentacijo, iz katere izhaja, da je zahtevano prodajno pogodbo pridobila Policija, in sicer v zvezi z izvedbo predkazenskega postopka, ki se po navedbah organa nanaša tudi na prosilko »kot stranko oziroma udeleženko v nadzornem postopku«.

Določba prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ se izrecno nanaša le na sodni, upravni ali z zakonom določen nadzorni postopek. Glede na to, da je organ v izpodbijani odločbi le na splošno navedel, da je zahtevana prodajna pogodba »del postopka preiskave oziroma nadzornega postopka«, IP pojasnjuje, da mora organ v primeru, da se sklicuje na predmetno izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, določno navesti, v zvezi s katerim konkretnim nadzornim postopkom je bil pridobljen ali sestavljen predmetni podatek. Za utemeljitev te izjeme ne zadošča posplošeno sklicevanje organa, kar pomeni, da je organ v tem delu nepopolno ugotovil dejansko stanje, kar pravilno zatrjuje tudi prosilka v pritožbi. Kot je pojasnjeno že zgoraj, iz odgovora organa z dne 13. 2. 2023 sicer izhaja, da je zahtevana prodajna pogodba povezana s predkazenskim postopkom, ki pa ga ni mogoče uvrstiti med nobenega izmed postopkov, ki jih navaja prvi odstavek 5.a člena ZDIJZ, zato IP ugotavlja, da izjema iz prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ v konkretnem primeru ni podana. Ob tem IP poudarja, da je zakonodajalec za primere, ko se zahtevani dokumenti nanašajo na predkazenski postopek, predvidel drugo izjemo od prostega dostopa (6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), ki je podrobneje pojasnjena v naslednji točki te obrazložitve.

3.     Izjema varstva kazenskega postopka

Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi (6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Kazenski pregon v slovenskem pravnem redu ni jasno definiran. Iz Zakona o kazenskem postopku  (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 96/22 – odl. US in 2/23 – odl. US; v nadaljevanju ZKP) in Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDT-1) posredno izhaja, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Na podlagi navedenega IP ocenjuje, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ s tem, ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varujejo vsi podatki iz vseh faz postopka kazenskega pregona. Namen opisane izjeme je predvsem zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona.

ZDIJZ v 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kumulativno določa dva pogoja, ki omogočata uporabo te izjeme, in sicer:

- da je podatek pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in

- da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka. 

Prvi pogoj je v konkretni zadevi izpolnjen, saj se zahteva nanaša na prodajno pogodbo, ki jo je Policija pridobila za izvedbo predkazenskega postopka v zadevi št. 2300-741/2021, kar izhaja iz Zapisnika o zasegu dokumentov z dne 8. 8. 2022, ki ga je organ priložil odgovoru z dne 13. 2. 2023. Nedvomno gre torej za dokumente v zvezi s kazenskim pregonom. Ob tem IP navaja še sodbo Upravnega sodišča št. I U 1324/2009-13 z dne 25. 11. 2009, iz katere izhaja, da zakonska določba 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne določa, da bi moral biti zahtevani podatek od vsega začetka ustvarjen zaradi kazenskega pregona, ampak da je bil pridobljen zaradi kazenskega pregona, torej ne glede, kdaj je bil pridobljen zaradi kazenskega pregona.

V zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja drugega pogoja je treba upoštevati 13. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja stroškov (Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22; v nadaljevanju Uredba), na podlagi katerega mora organ, če prejme zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, odločiti o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku. Ker je torej v tem postopku potrebno mnenje organa, ki obravnava zadevo v fazi predkazenskega postopka, je IP z dopisom št. 090-21/2023/7 z dne 13. 2. 2023 za mnenje zaprosil Policijsko postajo Kamnik, ki je izdelala zgoraj navedeni Zapisnik o zasegu dokumentov z dne 8. 8. 2022. Iz odgovora oziroma mnenja Policijske postaje Kamnik št. 2300-741/2021/19/2021 z dne 16. 2. 2023 izhaja, da je predmetni predkazenski postopek še v teku in da je zahtevana prodajna pogodba res predmet tega postopka. V nadaljevanju je za utemeljitev obstoja drugega pogoja treba izvesti tako imenovani škodni test, po katerem mora organ izkazati, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oziroma, da bi nastala določena škoda, konkretno izvedbi kazenskega postopka. Ogrozitev mora ob tem biti dejanska, ne le hipotetična. Zavezani organ tako dostop do informacij lahko zavrne, če bi njihovo razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128). Dostop do informacije je tako mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Upoštevati je potrebno tudi 13. člen Uredbe, na podlagi katere organ odloči o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku. Pri izvajanju škodnega testa je tako potrebno mnenje organa, ki obravnava zadevo v fazi predkazenskega ali kazenskega postopka. Iz mnenja Policijske postaje Kamnik št. 2300-741/2021/19/2021 z dne 16. 2. 2023 izhaja, da z razkritjem zahtevane pogodbe ne bi prišlo do škodnih posledic za izvedbo predkazenskega postopka in da temu pritrjuje tudi dejstvo, da je bila zasežena kopija prodajne pogodbe in ne originalni dokument.

Upoštevaje vse navedeno je IP ugotovil, da drugi pogoj za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni izpolnjen, kar pomeni, da ta izjema v zvezi z zahtevano prodajno pogodbo ni podana. 

4.     Izjema varstva osebnih podatkov

Po uradni dolžnosti je IP ugotovil, da zahtevana pogodba v določenih delih vsebuje varovane osebne podatke, zato se je v nadaljevanju opredelil še do izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Določba 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V času izdaje izpodbijane odločbe, to je na dan 25. 9. 2022, je bila to Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), ki ureja varstvo osebnih podatkov in se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno ter takrat veljavni Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). 

Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Posredovanje dokumentov, ki vsebujejo osebne podatke, prosilcu po ZDIJZ predstavlja način obdelave osebnih podatkov, za katerega mora obstajati ustrezna pravna podlaga.

IP ugotavlja, da zahtevana prodajna pogodba vsebuje tako nevarovane osebne podatke, tj. osebne podatke, ki jih je dopustno razkriti, kot varovane osebne podatke, tj. osebne podatke, za razkritje katerih ne obstaja pravna podlaga. V prodajni pogodbi se nahajajo sledeči osebni podatki:

- ime, priimek, sedež in podpis notarke,

- ime in priimek, rojstni datum, naslov bivališča, številka potnega lista in podpis župana,

- ime in priimek, rojstni datum, naslov bivališča, številka potnega lista in podpis osebe, ki zastopa kupca (pravno osebo zasebnega prava) in je hkrati tudi njegov direktor.

V gradbenem dovoljenju št. 351-462/2018/33 (25240) z dne 15. 11. 2018 se nahajajo sledeči osebni podatki:

- ime in priimek  župana,

- ime in priimek ter izobrazba odgovornega vodje projekta,

- ime in priimek ter izobrazba odgovornega geodeta,

- imeni in priimka ter naslova dveh fizičnih oseb, ki sta navedeni v zvezi s pridobitvijo služnostne pravice ter parcelni številki, ki se nanašata na to vsebino (v šestem odstavku na 4. strani dokumenta),

- imena, priimki in naslovi fizičnih oseb, ki jih je Upravna enota Domžale določila kot stranske udeležence v postopku izdaje gradbenega dovoljenja (v zadnjem odstavku na 6. strani in prvem odstavku na 7. strani dokumenta),

- imena in priimki vseh fizičnih oseb (v prvem, drugem, četrtem, šestem, sedmem, osmem in devetem odstavku na 7. strani dokumenta in v drugem odstavku na 8. strani dokumenta),

- imeni, priimka, izobrazbi in podpisa javnih uslužbencev, ki sta vodila oziroma odločala v postopku izdaje gradbenega dovoljenja,

- imena, priimki in naslovi fizičnih oseb v odredbi za vročitev.

V Popisu projektne dokumentacije za objekt: Dom starejših občanov Moravče z dne 2. 6. 2021 se nahajajo sledeči osebni podatki:

- ime in priimek ter izobrazba odgovornega geodeta.

V Potrdilu o namenski rabi zemljišča št. 3501-0052/2021-2 z dne 23. 3. 2021 se nahajajo sledeči osebni podatki:

- ime, priimek in podpis javnega uslužbenca, ki je izdal dokument.

V računu št. 2021/00000134 z dne 16. 6. 2021 se nahajajo sledeči osebni podatki:

- ime, priimek in podpis javne uslužbenke, ki je račun fakturirala,

- ime, priimek in podpis župana.

Navedeni podatki že sami po sebi ter v kombinacijah omogočajo popolno določljivost posameznikov, na katere se nanašajo, zaradi česar gre skladno z določbami Splošne uredbe za osebne podatke.

IP ugotavlja, da je dovoljeno razkriti naslednje osebne podatke:

- imena, priimke, izobrazbo in podpise javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev, saj je zakonska podlaga za njihovo razkritje podana v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ,

- ime, priimek, sedež ter podpis notarke, saj gre v tem primeru za opravljanje javne funkcije (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ) in za podatke, ki so javno navedeni v imeniku notarjev (106.a člen Zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami)),

- ime, priimek in podpis osebe, ki zastopa kupca (pravno osebo zasebnega prava) in je hkrati tudi njegov direktor, saj so namreč javni v skladu z določbami Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami), Zakona o Poslovnem registru Slovenije Uradni list RS, št. 49/06,  s spremembami in dopolnitvami) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami),

- imena, priimke in izobrazbo odgovornega vodje projekta in odgovornega geodeta, ki sta na podlagi 7. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17 in 133/22 – odl. US) vpisana v javno dostopen imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS,

- parcelni številki, ki sta v zvezi s pridobitvijo služnostne pravice navedeni v povezavi z dvema fizičnima osebama v šestem odstavku na 4. strani gradbenega dovoljenja (Iz prvega odstavka 1. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljnjem besedilu ZZK-1) izhaja, da je zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Po 4. členu ZZK-1 so vsi vpisi v zemljiški knjigi javni. Upoštevajoč navedeno, osebni podatki v zemljiški knjigi, za namene, zaradi katerih se zbirajo in obdelujejo (to je varnost pravnega prometa), niso varovani osebni podatki in ne predstavljajo izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.)

Vsi ostali zgoraj navedeni osebni podatki so varovani, ker ne obstaja pravna podlaga za njihovo razkritje, vendar pa je te podatke iz vseh navedenih dokumentov mogoče enostavno izločiti tako, da se ohrani njihova zaupnost oziroma varovana narava, hkrati pa se ne prizadene integritete preostale vsebine obravnavanih dokumentov. Zato je mogoče in treba prosilki v konkretni zadevi zagotoviti delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ.

IP je tako zaključil, da je pritožba v delu, ki se nanaša na nevarovane osebne podatke utemeljena, neutemeljena pa je v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke.

5.     Podatki o porabi javnih sredstev so absolutno javni

Glede na to, da je predmet zahtevane prodajne pogodbe nepremičnina, katere prodajalec je organ, se k vsem navedenim argumentom, ki govorijo v prid razkritja zahtevane prodajne pogodbe (z izjemo varovanih osebnih podatkov), pridružuje tudi dejstvo, da je organ pri razpolaganju s premoženjem zavezan postopati po Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljnjem besedilu ZSPDSLS-1). 

Po definiciji iz 3. člena ZSPDSLS-1 stvarno premoženje predstavljajo nepremičnine v lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Stvarno premoženje občine tako predstavljajo tudi nepremičnine, ki so bile predmet javnega zbiranja ponudb za prodajo št. 478-0018/2021-3 z dne 30. 4. 2014, ki ga je organ izvedel na podlagi 51. člena ZSPDSLS-1 in na katerem je bila izbrana gospodarska družba, ki je posledično v zahtevani prodajni pogodbi navedena kot kupec. Ravnanje s stvarnim premoženjem pa pomeni pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje tega premoženja, kot ravnanje je tako mogoče šteti tudi razpolaganje s stvarnim premoženjem, oz. prodajo stvarnega premoženja. ZSPDSLS-1 v 7. in 8. členu, kot dve izmed glavnih načel ravnanja s stvarnim premoženjem, določa načelo preglednosti in načelo javnosti. Upravljavec stvarnega premoženja vodi postopke ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti na način, ki zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev, ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti pa je javno, razen če zakon ne določa drugače.

Iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da se ne glede na obstoj izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Z navedeno določbo ZDIJZ se med drugim omogoča nadzor nad porabo proračunskega denarja. V predmetni zadevi gre nedvomno za podatke o porabi javnih sredstev, saj gre za podatke o razpolaganju z nepremičninami, ki so predstavljale premoženje občine, podatki o razpolaganju s premoženjem občine pa predstavljajo javne informacije. Skladno z upravno sodno prakso je treba »podatke o porabi javnih sredstev« tolmačiti široko, ne samo ko gre za odhodke in odlive sredstev iz računa organa, temveč tudi, kadar gre za razpolaganje s stvarnim premoženjem ali za spremembo premoženja iz ene oblike v drugo obliko premoženja (npr. sprememba premoženja iz lastništva na nepremičninah v denarna sredstva v obliki kupnine). 

Navedeno stališče je potrdilo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 764/2015 (str. 9) in drugih, kjer je navedlo, da »organ upravlja z državnim premoženje v obliki naložb, ki so v lasti države in gre zato za informacije, ki so povezane s porabo oziroma razpolaganjem z javnimi sredstvi. Prodaja teh sredstev tako predstavlja porabo javnih sredstev oziroma njihovo spremembo iz ene v drugo obliko premoženja.« Če premoženje organa predstavljajo že deleži organa v gospodarskih družbah, toliko bolj to velja za lastništvo organa na nepremičninah in razpolaganje s temi.

IP na tem mestu opozarja še na stališče sodišča iz zgoraj citirane sodbe, da kadar kupci sklepajo pravni posel z osebo javnega prava, se morajo pri tem zavedati, da sklepajo pravni posel z javnim sektorjem, za katerega veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti. Upravno sodišče je v citirani sodbi navedlo, da ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem, oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt. Vsakdo ima namreč pravico vedeti, kako se razpolaga z javnimi sredstvi, ne glede na to, ali je drug partner v nekem poslu, kjer javnopravni subjekt razpolaga z javnimi sredstvi, oseba javnega prava ali zasebnopravni subjekt. ZDIJZ namreč v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ne določa, da podatki o porabi javnih sredstev ne bi bili javni v primeru, ko bi se javna sredstva porabljala v razmerju do nekega subjekta, ki ni oseba javnega prava, kar poenostavljeno z drugimi besedami pomeni, da so podatki o porabi javnih sredstev vedno javni. Posledično to pomeni tudi, da gospodarska družba, ki je sklenila pravni posel z občino, kot osebo javnega prava, ne more pričakovati popolne svobode pri določanju morebitnih poslovnih skrivnosti, saj je občina z zakonom zavezana k višji stopnji transparentnosti, javnosti in odgovornosti, kar pomeni tudi, da morajo biti pogodbe v delu, v katerem predstavljajo porabo javnih sredstev, javne. Iz navedenega izhaja, da je zahtevana prodajna pogodba (v obsegu, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe) absolutno javna, zato IP v postopek ni pozival kupca kot stranskega udeleženca, saj je skladno z a 26. a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

IP še pripominja, da je porabo javnih sredstev treba presojati ob upoštevanju splošnih načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ in v konkretnem primeru namen ZSPDSLS-1. Namen ZDIJZ (2. člen) je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Med tem ko ZSPDSLS -1 v 8. in 9. členu, kot dve izmed glavnih načel ravnanja s stvarnim premoženjem, določa načelo preglednosti in načelo javnosti. Upravljavec stvarnega premoženja vodi postopke ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti na način, ki zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev, ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti pa je javno, razen v primerih, ko poseben zakon določa drugače. Ob upoštevanju navedenega je IP ugotovil, da osebni podatki, ki jih je v prejšnji točki te obrazložitve opredelil kot varovane, niso neposredno povezani s porabo javnih sredstev in posledično niso prosto dostopne informacije javnega značaja.

Z navedeno argumentacijo se sledi tudi dosedanji praksi IP, npr. odločba IP, št. 090-196/2010 z dne z dne 9. 2. 2011, odločba IP, št. 090-72/2011/2 z dne 2. 6. 2011, odločba IP št. 090-215/2017/3 z dne 9. 10. 2017 in odločba IP št. 090-61/2022 z dne 23. 2. 2022.

6.     Sklepno

V zaključku IP še pojasnjuje, da se dostop do dokumentov presoja preko načela erga omnes, kar pomeni, da se pri presoji, ali gre za prosto dostopne informacije presoja, ali so te dostopne komurkoli, ne glede na morebitne specifične okoliščine konkretnega prosilca. Prosilec ima namreč pravico pridobiti le tiste dokumente, ki bi jih lahko prejel tudi kdorkoli drug. Za dostop do informacij javnega značaja prosilci namreč niso dolžni izpolnjevati nobenih pogojev in tudi niso dolžni izkazati ali pojasniti namena, zaradi katerega zahtevajo informacije. Prav tako za odločitev v konkretnem primeru ni pomembno dejstvo, da je prosilka svetnica v občinskem svetu in da je zahtevano prodajno pogodbo zahtevala že tudi na seji občinskega sveta, kar v pritožbi sicer izpostavlja prosilka. Če so informacije prosto dostopne za kogarkoli, je namreč namen posameznega prosilca za dostop do dokumentov, pravno irelevanten.

Na podlagi vseh navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je organ napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi. Izhajajoč iz navedenega je IP delno ugodil pritožbi prosilke in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je dolžan prosilki omogočiti dostop do zahtevanih podatkov, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov) pa je IP pritožbo prosilke zavrnil, na podlagi prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka