prosilec - Občina Moravče

POVZETEK:

Organ je v zvezi s prosilkino zahtevo za dostop do kupoprodajne pogodbe v zvezi s prodajo konkretnega zemljišča in do gradbenega dovoljenja za dom, starejših občanov Moravče, izdal odločbo, s katero je prosilki v celoti odobril dostop do dokumentov. Prosilka je v pritožbi navajala, da  odločba ni izvršljiva, ker v njej ni določen način seznanitve in da z njo ni bilo v celoti odločeno o njenem zahtevku, iz katerega smiselno izhaja, da zahteva listino. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je bila prosilkina zahteva podna ustno in da jo je zato treba šteti kot neformalno zahtevo. Posledično je izpodbijano odločbo izrekel za nično, ker jo je organ izdal brez zahteve prosilke (128. člen ZUP), prosilka pa pozneje ni izrecno ali molče v to privolila, saj se je še v pritožbi sklicevala na določbe ZDIJZ, ki urejajo neformalno zahtevo.

ODLOČBA:

Številka: 090-198/2022/8

Datum: 27. 6. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka) z dne 7. 6. 2022, zoper odločbo Občine Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče (v nadaljevanju: organ), št. 090-0014/2022-3 z dne 26. 5. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

26. Odločba Občine, št. 090-0014/2022-3 z dne 26. 5. 2022 je nična.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je na seji občinskega sveta 6. 4. 2022 podla ustno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Zahtevala je kupoprodajno pogodbo v zvezi s prodajo zemljišča k. o. 155 Moravče, par. št. 99/62, 99/63, 99/64, 99/74, 99/76, 99/78 in gradbeno dovoljenje za dom, starejših občanov Moravče.

Organ je v zvezi s to prosilkino zahtevo izdal odločbo, št. 090-0014/2022-3 z dne 26. 5. 2022 (izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilke v celoti ugodil. V odločbi je navajal, da je o zadevi ponovno odločil z dopisom, št. 090-0014/2022-4 z dne 26. 5. 2022.

Prosilka je 7. 6. 2022 zoper odločbo vložila pritožbo. Navajala je, da je odločba neizvršljiva, saj iz nje ni razvidno, na kakšen način se dovoli dostop. Poleg tega pa je trdila, da z njo ni bilo v celoti odločeno o njenem zahtevku, iz katerega smiselno izhaja, da zahteva listino. Sklicuje se na drugi odstavek 14. člena ZDIJZ in predlaga, da se izpodbijana odločba ustrezno spremeni tako, da se ji posreduje fotokopija dokumentacije.

Organ po prejemu pritožbe, izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo odločitvijo, zato je pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, št. 090-0014*2022-8 z dne 20. 6. 2022, odstopil v reševanje IP. Dopisu je priložil izpodbijano odločbo, dopis, št. 0090-0014/2022-4 z dne 26. 5. 2022 in pritožbo. Po pozivu IP pa je organ IP posredoval še spletno povezavo do seje občinskega sveta, na kateri je bila podana zahteva ter dokumente, ki jih je prepoznal kot predmet zahteve.

Izpodbijana odločba je nična.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje skladno z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti pa je tudi dolžan preizkusiti, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Ker je bila v konkretnem primeru prosilkina zahteva podana na seji občinskega sveta, IP najprej rešuje dilemo, ali je bila zahteva podana po ZDIJZ ali pa je prosilka dokumente zahtevala kot občinska svetnica. Vsaka občina lahko namreč s poslovnikom občinskega sveta uredi organizacijo in način dela občinskega sveta ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. Član občinskega sveta ima praviloma pravico zahtevati od župana in drugih organov občinske uprave obvestila in pojasnila, ki jih potrebuje v zvezi z delom v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih, ter zastavljati vprašanja in dajati pobude v pisni obliki ali ustno na način, kakor je to urejeno v notranjih aktih občine. Kadar posameznik kot občinski svetnik v okviru izvrševanja svojih nalog zahteva določena pojasnila ali dokumente od občinske uprave ali drugih organov občine, IP opozarja, da v tovrstnih primerih ni pristojen za razlago občinskih aktov (statuta, poslovnika občinskega sveta itd.) in tudi ni pritožbeni organ v primeru, kadar občinski svetnik s takšno zahtevo za pridobitev dokumentov, ne uspe. Organ je v dopisu z dne 22. 6. 2022 pojasnil, da zato, ker je bila zahteva podana na seji občinskega sveta, najprej ni vedel, ali naj se zadeva obravnava po ZDIJZ ali kot vprašanje in pobuda člana občinskega sveta kot izhaja iz 16. člena Poslovnika občinskega sveta Občine Moravče.

Ker je kasneje prosilka navedla, da je na seji občinskega sveta zahtevo podala kot informacijo javnega značaja, je organ zadevo obravnaval po ZDIJZ. Takšno ravnanj e je po presoji IP pravilno, daj se je na določbe ZDIJZ sklicevala tudi prosilka v pritožbi oziroma ni izrecno navajala, da je predmetne dokumente zahtevala na drugi pravni podlagi.

Vendar pa, ne da bi se spuščal v materialno pravilnost odločitve organa, predvsem glede vprašanja, ali je organ v celoti odločil o prosilkini zahtevi in ali je prosilki omogočil seznanitev v obliki, ki jo je zahtevala, IP opozarja na 128. člen ZUP, ki določa, da je organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojen začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana.

ZDIJZ v drugem odstavku 5. člena določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, ureditvi postopka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja pa je namenjeno celotno četrto poglavje v zakonu z naslovom »Postopek z zahtevo za dostop ali za ponovno uporabo« (členi 12 – 27. a ZDIJZ). ZDIJZ tako na več mestih jasno opredeljuje, da postopka za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče voditi brez zahteve prosilca. Z drugimi besedami, postopek po ZDIJZ se lahko začne in vodi samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 5. člena ZDIJZ). V kolikor organ izda odločbo brez zahteve stranke, je takšno odločbo na podlagi 249. člena ZUP potrebno izreči za nično.

V konkretnem primeru je treba zato najprej ugotoviti, ali takšna zahteva obstaja.

Kot izhaja iz dokumentacije predmetne zadeve, je prosilka relevantno zahtevo za dostop do dokumentov vložila na 21. redni seji občinskega sveta, in sicer ustno. O tem se je prepričal tudi IP z vpogledom[1] v posredovani posnetek seje, sicer tudi javno dostopen na …. O tej zahtevi je organ odločil z izpodbijano odločbo. Ob tem je prosilki posredoval še dopis, št. 090-0014/2022-4 z dne 26. 5. 2022, v katerem je prosilki pojasnil, da je njeno zahtevo, podano na seji, prepoznal kot v celoti upravičeno in jo povabil, na vpogled zahtevanih dokumentov. Pri tem je določil datum, uro in kraj vpogleda.

Glede na takšno procesno situacijo, je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali je prosilkino zahtevo treba šteti kot pisno – formalno zahtevo po ZDIJZ ali kot neformalno zahtevo. ZDIJZ v 12. člen namreč določa, da prosilec lahko zahteva dostop do informacije javnega značaja s pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali njihovo ponovno uporabo, lahko pa tudi z neformalno zahtevo. Ravnanje organa z neformalno vlogo ureja 14. člen ZDIJZ, ki določa, da je organ dolžan prosilcu tudi na podlagi neformalne oziroma ustne zahteve omogočiti dostop do informacij javnega značaja ali ponovno uporabo, razen če gre za varovane podatke iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ. Če organ zadevi ugodi, prosilcu nemudoma omogoči seznanitev z vsebino zahtevane informacije tako, da mu jo da na vpogled, ali tako, da mu zagotovi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis, oziroma mu omogoči ponovno uporabo. Če prosilec zahteva, da se mu da informacija na vpogled, je organ dolžan omogočiti prosilcu vpogled tako, da ima prosilec dovolj časa, da se seznani z njeno vsebino. Vendar 13. člen ZDIJZ določa, da ima pravno varstvo le prosilec, ki vloži pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če pa prosilec ne poda pisne zahteve, ampak le neformalno oziroma ustno zahtevo, se takšna neformalna zahteva ne šteje za vlogo v upravnem postopku, kot to določa četrti odstavek 14. člena ZUP. Zakonodajalec je torej postopek z ustno zahtevo uredil drugače kot postopek s pisno zahtevo, pri čemer ni izključil dolžnosti organa, da na podlagi neformalne zahteve posreduje prosilcu prosto dostopne informacije javnega značaja, je pa določil enostaven postopek obravnave takšnih zahtev. Namen takšne ureditve je olajšati dostop do informacij javnega značaja, če za dostop ni potreben formalni upravni postopek, ampak le neformalna komunikacija med organom in prosilcem[2]. Iz vsega navedenega izhaja, da organ v postopku z neformalno zahtevo ne izda odločbe. Če zahtevi ugodi, prosilcu nemudoma omogoči dostop do zahtevane informacije, če zahtevo zavrne, je postopek za stranko končan[3].

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je v konkretnem primeru, prosilkino zahtevo, treba šteti kot neformalno zahtevo. Prosilka jo je podala ustno, na seji občinskega sveta. Organ pa je v odgovoru, s katerim je IP posredoval zahtevano dokumentacijo, poudaril, da je bilo z izpodbijano odločbo odločeno o zahtevi prosilke, ki jo je izrekla ustno na seji občinskega sveta in da v tem postopku ni bilo vložene nobene pisne zahteve prosilke za iste dokumente. Nenazadnje, kot neformalno zahtevo štetje svojo vlogo tudi prosilka, ko se v pritožbi sklicuje na 14. člen ZDIJZ.

Dejstvo, da prosilka v konkretnem primeru ni vložila pisne zahteve, pomeni, da organ ni prejel zahteve, na podlagi katere bi moral začeti in voditi upravni postopek ter izdati odločbo. Organ je torej izpodbijano odločbo izdal brez zahteve stranke. IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru pogoj iz 128. člena ZUP ni izpolnjen. V obravnavanem primeru gre torej za situacijo iz 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, po katerem je treba odločbo organa št. št. 090-0014/2022-3 z dne 26. 5. 2022, izreči za nično, ker jo je organ izdal brez zahteve prosilca (128. člen ZUP), prosilka pa pozneje izrecno ali molče v to ni privolila, saj se je še v pritožbi sklicevala na določbe glede neformalne zahteve in citirala drugi odstavek 14. člena ZDIJZ, ki določa, da če organ zadevi ugodi, prosilcu nemudoma omogoči seznanitev z vsebino zahtevane informacije tako, da mu jo da na vpogled, ali tako, da mu zagotovi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis, oziroma mu omogoči ponovno uporabo. Ker prosilka ni podla pisne zahteve v smislu določb ZDIJZ, ki bi jo bilo mogoče šteti kot vlogo v upravnem postopku v smislu ZUP (četrti odstavek 14. člena ZDIJZ), je organ odločal brez zahteve prosilke. Ker takšna neformalna zahteva nima pravnega varstva (13. člen ZDIJZ) IP v predmetnem postopku tudi ni mogel presojati same vsebine zahteve in način seznanitve.

Na tem mestu še IP poudarja, da ta odločitev IP ne posega v ravnanje organa z dopisom, št. 090-0014/2022-4 z dne 26. 5. 2022. Prav tako pa ima prosilka tudi v primeru odločitev o nejasni neformalni zahtevi možnost, da vloži pisno zahtevo, tj. formalno vlogo, za katero veljajo določila ZUP in ZDIJZ (npr. 17. člen, ki določa obvezne sestavine pisne vloge) in o kateri mora organ v primeru zavrnitve odločiti z odločbo (drugi odstavek 22. člena ZDIJZ).

Izhajajoč iz vsega navedenega je IP, v skladu z 280. členom ZUP, po uradni dolžnosti na podlagi 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, izpodbijano odločbo organa izrekel za nično, ker jo je organ izdal brez zahteve prosilke (128. člen ZUP), prosilka pa pozneje ni izrecno ali molče v to privolila.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz III. točke izreka te odločbe. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] O tem je nastal Uradni zaznamek IP , št. 090-198/2022/7 z dne 23. 6. 2022.

[2] Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 211/2010 z dne 21. 12. 2011

[3] Tako izhaja tudi iz Komentarja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 182 in naslednje).