prosilec - Občina Moravče

POVZETEK:

Prosilka je od organa želela prejeti poziv, ki je bil naslovljen na podani naslov. Organ ji je dokument posredoval, pri čemer je prekril ime in priimek fizične osebe zaradi izjemo varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ ravnal pravilno. Na drugačno odločitev ni moglo vplivati niti prosilkino zatrjevanje, da osebni podatki niso varovani, ker jih že pozna. IP je pojasnil, da v skladu z ZDIJZ izdane odločbe učinkujejo erga omnes (tj. enako nasproti kateremukoli prosilcu), kar pri posredovanju dokumentov pomeni, da mora biti posredovani dokument oz. informacija enaka, ne glede na to, kdo jo je zahteval in s kakšnim namenom. IP je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-130/2022/4

Datum: 6. 5. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb; v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilka), z dne 2. 3. 2022, zoper odločbo Občine Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-0004/2022-2 z dne 1. 2. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke z dne 2. 3. 2022 zoper odločbo Občine Moravče, št. 090-0004/2022-2 z dne 1. 2. 2022, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je 27. 12. 2021 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Od organa je zahtevala vpogled v Poziv za posredovanje podatkov za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča iz leta 2009, ki je bilo naslovljeno na naslov …, 1251 Moravče.

Organ je zahtevo prosilke delno zavrnil z odločbo, št. 090-0004/2022-2 z dne 1. 2. 2022, zaradi varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je ugotovil, da v zvezi z zahtevo razpolaga z dokumentom, št. 422-0004/2009-63 z dne 7. 7. 2009. Poziv vsebuje tudi osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, zato je organ prosilki omogočil delni dostop do dokumenta.

Prosilka se je 2. 3. 2022 zoper odločbo organa, št. 090-0004/2022-2 z dne 1. 2. 2022 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba) pritožila in navedla, da je organ s posredovanjem zahtevanega dokumenta posegel v družinsko integriteto. Organu je očitala, da je mogoče zahtevani dokument takrat res posredoval in ga je lastnik svojega zemljišča tudi prejel, vendar ji naj za to na podlagi ZDIJZ posreduje tudi dokazilo. Zatrdila je, da je ključnega pomena pri tem podatek, kje oz. od kod je organ prejel podatke o lastniku oz. osebi navedeni na posredovanem dopisu, kdo je omenjeni dokument pripravil ter kdo je preveril verodostojnost lastništva. Prosilka je izpostavila, da želi omenjeni dokument prejeti v celoti, brez prekritih podatkov. Kot je navedla, je današnji lastnik pravni naslednik prejšnjega lastnika na podlagi sklepa o dedovanju … . Zato je zelo pomemben podatek, kdo je bil v tem posredovanem dopisu naveden ter ali je bil res pristojen za posredovanje podatkov za NUSZ. Prosilka je menila, da v obravnavanem primeru ne bi šlo za kršitev varstva osebnih podatkov, saj so ji podatki že poznani. Predhodni lastnik je bil namreč oče današnjega lastnika.

Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom, št. 090-0004/2022-10 z dne 12. 4. 2022, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala, in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Prosilka je v pritožbi zapisala, da želi zahtevani dopis prejeti v celoti, brez prekrivanja osebnih podatkov, ki so ji poznani. Z vpogledom v dokument, št. 422-0004/2009-603 z dne 7. 7. 2009, je IP ugotovil, da ji je organ prekril osebno ime fizične osebe, na katero je naslovil Poziv za posredovanje podatkov za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali gre pri prekritem osebnem imenu za prosto dostopno informacijo javnega značaja.

Organ je dostop do osebnega imena zavrnil zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po navedeni zakonski določbi organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP je ugotovil, da je organ ravnal pravilno, ko je na posredovanem dokumentu prekril ime in priimek fizične osebe, ki ju skladno z ZVOP-1 in Splošno uredbo o varstvu podatkov[1] štejemo za varovane. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 4(1) določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov »obdelava« pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje.

Posredovanje dokumentov prosilcu po ZDIJZ predstavlja način obdelave osebnih podatkov, za katerega mora obstajati ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je zakonita le in kolikor je izpolnjen eden od pogojev, ki jih določa člen 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ta v točki c navedenega člena določa, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna), če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca. Zato je bistveno vprašanje tega pritožbenega postopka, ali obstaja pravna podlaga za razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago. ZDIJZ sam po sebi namreč ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP, št. 090-118/2011/4 z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014). Tako je razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). IP je ugotovil, da v obravnavanem primeru pogoji za razkritje imena in priimka fizične osebe v postopku po ZDIJZ niso izpolnjeni, saj ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na navedene izjeme.

Na drugačno odločitev ne more vplivati niti pritožbena navedba, da so prosilki osebni podatki znani, ker je bil predhodni lastnik oče današnjega lastnika, ona pa je njegova pooblaščenka. Prav tako na odločitev nima vpliva navedba, zakaj je podatek zanjo ključen. V skladu z ZDIJZ izdane odločbe učinkujejo erga omnes (tj. enako nasproti kateremukoli prosilcu), kar pri posredovanju dokumentov pomeni, da mora biti posredovani dokument oz. informacija enaka, ne glede na to, kdo jo je zahteval in s kakšnim namenom. Ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca je torej lahko odločitev samo univerzalna, zato status in osebne okoliščine konkretne prosilke ne morejo vplivati na razrivanje varovanih osebnih podatkov. Pod določenimi pogoji je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumenta in prosilca seznaniti s preostalim delom dokumenta (t.i. institut delnega dostopa), kar je organ tudi storil.

Glede pritožbenega očitka, da je mogoče ta dokument organ takrat res posredoval in ga je lastnik svojega zemljišča tudi prejel, vendar ji naj za to na podlagi ZDIJZ posreduje tudi dokazilo, IP dodaja, da te informacije niso bile predmet zahteve z dne 27. 12. 2021, zato se IP do njih ni opredelil. Iz zahteve je nedvoumno razvidno, da je prosilka zahtevala poziv iz leta 2009, ki se tako po vsebini kot letnici sklada z dokumentom, ki ji ga je organ posredoval. IP ne sme odločati preko zahtevka prosilca, prosilec pa lahko svoj zahtevek razširi ali spremeni samo do izdaje odločbe na prvi stopnji (133. člen ZUP). Da pritožbeni organ ne sme odločati preko zahtevka, je tudi stališče Upravnega sodišča (npr. sodba, št. I U 817/2015).

IP je zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2016 in št. L 127 z dne 23. 5. 2018).