prosilec - Občina Mokronog Trebelno

Številka: 090-57/2026/8

Datum: 8. 4. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec), z dne 28. 1. 2026, zoper odločbo št. 090-0001/2025-23 z dne 14. 1. 2026 Občine Mokronog – Trebelno, Pod Gradom 2, 8230 Mokronog (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 28. 1. 2026 zoper odločbo št. 090-0001/2025-23 z dne 14. 1. 2026 Občine Mokronog – Trebelno, se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je dne 12. 12. 2025 na organ poslal zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero je zahteval: 1. Kopijo zapisnika 17. redne seje Občinskega sveta Občine Mokronog – Trebelno z dne 10. 12. 2025, 2. Kopijo sklenjene predkupne pogodbe o odkupu zemljišča v bližini naselja Ostrožnik, kjer bi občina vzpostavila nov peskokop (navedba župana mag. Franca Glušiča v Dolenjskem listu 17. 11. 2025), 3. Kopijo podpisanega dokumenta - sklep o zadolžitvi občinskega proračuna za leto 2026 o zadolžitvi Občine Mokronog - Trebelno v višini 1.600.000,00 EUR za nakup zemljišč, na katerih naj bi občina uredila predmetni kamnolom Gomila v bližini naselja Ostrožnik.

(2) O zahtevi je organ odločil z odločbo št. 090-0001/2025-23 z dne 14. 1. 2026, s katero je delno ugodil zahtevi, tako da je prosilcu posredoval sklep o zadolžitvi občinskega proračuna za leto 2026. Zavrnil pa je zahtevo v delu, ki se nanaša na zapisnik 17. redne seje Občinskega sveta Občine Mokronog – Trebelno z dne 10. 12. 2025 in do sklenjene predkupne pogodbe o odkupu zemljišča. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je organ ugotovil, da zahtevani dokumenti sicer predstavljajo informacijo javnega značaja, vendar obstajajo zakonski razlogi za zavrnitev dostopa v delu, kjer stranka zahteva predkupno pogodbo in zapisnik 17. redne seje občinskega sveta z dne 10. 12. 2025. V času zahteve organ z zapisnikom ne razpolaga, oziroma je še v izdelavi in bo posredovan v potrditev na naslednji redni seji občinskega sveta. Zapisnik bo, po sprejemu na naslednji seji občinskega sveta, javno objavljen na spletni strani organa. Glede dostopa do predpogodbe se organ sklicuje na 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob tem navaja, da je predpogodba del večfaznega in še nedokončanega postopka pridobivanja nepremičnega premoženja. Sklenitev glavne pogodbe je odvisna od uspešnega zaključka več vzporednih postopkov. Celoten proces se šteje za postopek odločanja organa. Organ je izvedel test motnje in ugotovil, da bi razkritje vsebine predpogodbe v tej fazi postopka povzročilo naslednje motnje:

1. Resno ogrožanje pogajalske pozicije in dokončanja posla: Predpogodba vsebuje ključne komercialne podatke, kot so dogovorjena cena, roki, način plačila in morebitni odložni pogoji. Javno razkritje teh podatkov bi lahko spodbudilo nasprotno stranko k poskusu izpogajanja boljših pogojev ali celo k odstopu od posla, če bi se zaradi javnega pritiska ali posredovanja tretjih oseb okoliščine spremenile. S tem bi bil neposredno ogrožen javni interes za uspešno in gospodarno izvedbo nakupa.

2. Otežitev povezanih upravnih in drugih postopkov: Za sklenitev glavne pogodbe je treba izvesti še nekatere postopke. Javna polemika o podrobnostih predpogodbe bi lahko neupravičeno vplivala na potek in izid teh postopkov ter s tem povzročila znatne zamude ali celo onemogočila dokončanje celotnega projekta.

3. Test sorazmernosti: Organ je tehtal med pravico javnosti do obveščenosti in javnim interesom po zaščiti nedokončanega postopka. Glede na to, da gre za začasno omejitev dostopa in da bi prezgodnje razkritje lahko povzročilo nepopravljivo škodo za interese lokalne skupnosti, prevlada interes za zaščito postopka odločanja. Ko bo pravni posel z glavno pogodbo zaključen, bo ta postala prosto dostopna informacija javnega značaja v skladu z zakonom. Zaradi navedenega je organ odločil, da se zahteva v delu za dostop do predpogodbe in zapisnika 17. redne seje občinskega sveta zavrne.

(3) Zoper odločbo št. 090-0001/2025-23 z dne 14. 1. 2026 je prosilec dne 28. 1. 2026 vložil pritožbo na IP, ki jo je odstopil organu. Prosilec navaja, da je iz priložene dokumentacije razvidno, da gre za nameravani obseg posla v višini 2milijona EUR za 88.256 m2 veliko površino, ki v naravi predstavlja delno izsekan gozd. V sporočilu javnostim je na spletni strani občine zapisano, da gre za nakup kamnoloma in odkup približno 2 milijona m3 mineralne surovine, prodajalec je fizična oseba. Ker prosilcu ni jasno, kako organ namerava kupiti z javnimi sredstvi od fizične osebe mineralno surovino, ki je po Zakonu o rudarstvu last države, in da namerava kupiti kamnolom, ki je trenutno dejansko v naravi delno izsekan gozd, je prosilec kot organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju varstva okolja, želel pridobiti zadevno predpogodbo in spremljajoče dokumente kot informacijo javnega značaja. Prosilec je prepričan, da je vsakršno razpolaganje z javnimi financami informacija javnega značaja, za katero določajo transparentnost in javnost poleg ZDIJZ tudi Zakon o javnih financah in Zakon o javnem naročanju. Posebej sprevrženo se mu zdi, da oseba javnega prava z javnim denarjem namerava kupiti državno lastnino od zasebnika - fizične osebe. Prosilec prilaga celoten spis z vso korespondenco z relevantnimi zapisniki, medijskimi objavami, županovo komunikacijo in dopisi, ki jih je predložil tudi Policiji, PU Novo mesto zaradi županove ovadbe funkcionarjev prosilca zaradi kaznivega dejanja izsiljevanja.

(4) Po prejemu pritožbe je organ preizkusil procesne predpostavke in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter odločil, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, zato jo je dne 11. 2. 2026 z dopisom št. 090-0001/2025-25 z dne 11. 2. 2026 odstopil IP v reševanje. Ob tem je organ navedel, da pošilja celoten spis zadeve razen sklenjene predpogodbe, ker je ta predmet kazenskega postopka.

(5) IP je dne 2. 3. 2026 organ pozval na dostavo dokumentacije in podajo pojasnil. Iz pojasnil organa izhaja, da je bil zapisnik 17. redne seje občinskega sveta organa z dne 10. 12. 2025 v skladu s Poslovnikom Občinskega sveta potrjen na naslednji, to je 18. redni seji, ki je potekala dne 12. 2. 2026. Po potrditvi je bil zapisnik kot uradni dokument dne 13. 2. 2026, javno objavljen na uradni spletni strani organa. Objavljen je bil v končni, na seji sprejeti in potrjeni obliki. V zvezi z zahtevano predkupno pogodbo je organ pojasnil, da je občinski svet s sklepom št. 478-0062/2024 in št. 478-0004/2026 z dne 17. 2. 2026 odstopil od namere nakupa predmetnega zemljišča in ustavil vse s tem povezane postopke. Hkrati je organ navedel, da je predkupna pogodba postala predmet kazenske ovadbe in je s tem del gradiva v predkazenskem postopku, ki ga vodijo pristojni organi pregona. Zahtevane predkupne pogodbe v tej fazi ni mogoče posredovati prosilcu, saj je dokument del gradiva v zvezi s podano kazensko ovadbo. Razkritje bi lahko škodovalo interesom in izvedbi predkazenskega oziroma kazenskega postopka, zato gre za izjemo od prosto dostopnih informacij po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V zvezi s predpogodbo in motnjami pri delovanju organa je organ pojasnil, da v času, ko je prosilec zahteval njeno posredovanje kot informacijo javnega značaja, je predpogodba predstavljala zgolj akt o nameri nakupa zemljišča. Vsebovala je več pogojev in obveznosti pogodbenih strank, ki bi morali biti izpolnjeni za sklenitev glavne pogodbe, med drugim izvedbo sodne cenitve, analizo kamenine ter izpolnitev drugih pogodbeno dogovorjenih pogojev. Posel v navedenem času še ni bil dokončan. Iz navedenega razloga predpogodbe takrat ni bilo mogoče posredovati kot informacije javnega značaja. Razkritje podatka o višini kupnine bi namreč lahko vplivalo na pogajalski položaj pogodbenih strank, saj bi lahko tretje osebe sopogodbenikoma ponudile višjo ceno od tiste, določene v predpogodbi, kar bi lahko povzročilo znatno premoženjsko škodo za občino. Ob upoštevanju navedenega, nedokončan pravni posel ne more predstavljati informacije javnega značaja v celoti, temveč le v obsegu, kot izhaja iz sklepa občinskega sveta. Ta je bil tudi javno objavljen, s čimer je občina javnost seznanila z bistvenimi odločitvami glede namere odkupa zemljišča, vključno z okvirno predpogodbeno ceno. Prosilec nima pristojnosti za presojo vsebine predpogodbe z vidika varstva narave, saj svoje poslanstvo uresničuje predvsem v okviru postopkov sprejemanja občinskih prostorskih aktov. Ob tem organ opozarja na možnost nastanka okoliščin, ki bi glede na priimek zastopnika prosilca …..lahko predstavljale razlog za izločitev uradne osebe IP, ki vodi obravnavani postopek. Iz vsega navedenega v zvezi z zahtevano predkupno pogodbo organ pojasnjuje, da je občinski svet odstopil od namere nakupa predmetnega zemljišča in ustavil vse s tem povezane postopke. Razkritje predpogodbe prosilcu bi lahko škodovalo interesom in izvedbi predkazenskega oziroma kazenskega postopka, zato gre za izjemo od prosto dostopnih informacij po 6. točki prvega odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja ZDIJZ.

(6) IP se je glede na navedbe organa in prosilca o teku kazenskega postopka v zvezi z zahtevano predpogodbo na podlagi 13. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, ki določa, da če organ prejme zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, organ odloči o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku, obrnil z zaprosilom na Policijsko upravo Novo mesto. Sledenja je v dopisu št. 090-7/2026/7 (3J12-04) z dne 17. 3. 2026 navedla, da je predkazenski postopek, na katerega se nanaša zahtevana predpogodba še v teku in da bi z njenim razkritjem lahko nastale škodne posledice za izvedbo predmetnega kazenskega postopka. Ob tem je navedla, da je PP Trebnje v svojem mnenju navedla, da je zadeva še vedno v fazi predkazenskega postopka oziroma še ni bila zaključena z aktom Okrožnega državnega tožilstva. Policist kriminalist bo v dani zvezi nadaljeval z zbiranjem obvestil in dokazov, po končani preiskavi pa na pristojno ODT Novo mesto podal ustrezen akt skladno z določili 148. člena ZKP.

(7) Z navedbami organa in Policijske uprave Novo mesto je IP dne 19. 3. 2026 seznanil prosilca, ki je v izogib morebitnem navzkrižju interesov s predsednikom prosilca …. in generalnim sekretarjem prosilca ….., zoper katera je župan organa vložil kazensko ovadbo, podal svoj odgovor po zakonitem zastopniku …... Prosilec navaja, da deluje v javnem interesu na področju varstva okolja na podlagi odločbe pristojnega ministrstva in je na podlagi tega upravnega akta zapisan v razvid NVO s tem statusom na tem področju. Predpogodba o nameravanem posegu v okolje je nedvomno dokument, katerega vsebina zadeva javni interes za varstvo okolja, ker načrtuje določen poseg. Prosilec povzema, da je organ sam že delno razkril vsebino predpogodbe, in sicer, da vsebuje izvedbo sodne cenitve, analizo kamenine ter izpolnitev drugih pogodbeno dogovorjenih pogojev in da je organ javnost seznanil z bistvenimi odločitvami glede namere odkupa zemljišča, vključno z okvirno predpogodbeno ceno. Iz javnih objav je bilo očitno, da gre za posel v okvirni višini 2 milijona eur, občinski svet je celo omogočil zadolžitev občine v višini 1,6 milijona eur, torej je bila predpogodbena finančna dimenzija posla objavljena v medijih. Ker je občina pri nakupu nepremičnin zavezana po Zakonu o javnem naročanju, je popolnoma nesklepčno navajanje organa, da bi morebitno posredovanje predpogodbe kot informacije javnega značaja lahko povzročilo znatno premoženjsko škodo za občino. Ker organ ne more in ne sme sklepati kupoprodajnih pogodb v tajnosti; ker gre za ravnanje z javnim denarjem, so vsi podatki o poslih z javnim denarjem po definiciji javni. Glede mnenja Policijske uprave Novo mesto in mnenja PP Trebnje prosilec navaja, da obstoji kvečjemu navzkrižje interesov med PU NM in PP Trebnje ter županom občine in da je za pričakovati, da župan pozna zakone v zvezi z delovanjem društev, ki zastopajo svoje člane, skratka, voljeni funkcionarji društev udejanjajo interese članstva, konkretno v tem primeru glede zaščite javnega interesa za varstvo okolja ter da ne more priti do nezakonitega dajanja pravne pomoči. Prosilec meni, da župan izrablja določene postopke kot obliko pritiska na funkcionarje prosilca, pri tem kronološko podaja zaporedje dogodkov. Meni, da gre za strateško vlaganje ovadb z namenom onemogočanja izvrševanja zaščite javnega interesa na področju varstva okolja.

Pritožba ni utemeljena.

(8) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(9) IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

(10) IP poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. Zato ni pravno relevantno kakšne so pravice funkcionarjev prosilca v kazenskem postopku, v katerem je bila vložena ovadba zoper njiju, in kjer se tudi nahajajo zahtevani dokumenti.

(11) V obravnavanem primeru je sporno, ali je organ z izpodbijano odločbo pravilno zavrnil dostop do zapisnika 17. redne seje Občinskega sveta Občine Mokronog – Trebelno z dne 10. 12. 2025, ker gre za dokument v postopku nastajanja in zoper prodajno predpogodbo št. 410-0044/2025 z dne 10. 9. 2025 zaradi varstva notranjega delovanja organa. V pritožbenem postopku pa organ izpostavlja, da je podana izjema varstva kazenskega postopka, prosilec pa da gre za porabo javnega denarja in da gre za okoljski podatek.

(12) V pritožbenem postopku organ izpostavlja, da glede na priimek uradne osebe in zastopnika prosilca lahko obstajajo okoliščine, ki narekujejo izločitev uradne osebe IP, ki vodi postopek. Ker ZUP v 35. in naslednjih členih določa, da izločitev lahko predlaga stranka, IP dopisa organa z dne 10. 3. 2026 ni štel kot predloga za izločitev, o katerem bi bil dolžan odločiti s sklepom. Ob tem IP pojasnjuje, da je po uradni dolžnosti preveril, da razlogi za izločitev niso podani. …. z ….. ni v krvnem sorodstvu ali v svaštvu, osebe tudi ne pozna. Ker IP po uradni dolžnosti ni ugotovil, da bi bili podani tudi drugi razlogi za izločitev, uradne osebe, ki vodi postopek pri IP, ni izločil.

Glede zapisnika 17. redne seje Občinskega sveta Občine Mokronog – Trebelno z dne 10. 12. 2025 (v nadaljevanju zapisnik)

(13) Dostop do zapisnika je organ zavrnil, ker v času odločanja z izpodbijano odločbo, torej dne 14. 1. 2026, še ni razpolagal z dokončno obliko in potrjenim zapisnikom. Zaradi izjeme iz 9. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine.

(14) Iz zakonske dikcije tako izhajajo trije kriteriji, ki morajo biti izpolnjeni za obstoj predmetne izjeme: dokument mora biti še v postopku izdelave pri organu, dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu, specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine). Podrobnejša merila za dokument v izdelavi določa prvi odstavek 4. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja. Ta določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.

(15) IP ugotavlja, da sta v obravnavanem primeru nedvomno izpolnjena prva dva pogoja za obstoj zatrjevane izjeme. Zahtevani zapisnik je bil namreč v času podane zahteve in odločanja organa o zahtevi še v postopku izdelave, saj je bil potrjen šele na 18. redni seji Občinskega sveta Občine Mokronog – Trebelno z dne 17. 2. 2026. Nepotrjen zapisnik pa je lahko še predmet posvetovanja na naslednji seji in se vsebinsko zaključi šele s potrditvijo na naslednji seji. Tako izhaja tudi iz 28. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Mokronog – Trebelno,[1] kjer je določeno, da po določitvi dnevnega reda seje, svet odloča o potrditvi zapisnika prejšnje seje. Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.

(16) Zapisnik je torej pred potrditvijo (ki se izvede na naslednji seji) mogoče opredeliti kot dokument v postopku nastajanja, ki je še predmet posvetovanja in vsebinsko še ni zaključen. IP tako zaključuje, da je zapisnik 17. redne seje Občinskega sveta Občine Mokronog – Trebelno z dne 10. 12. 2025, ki je bil v času odločanja organa še v postopku nastajanja in ki je bil še lahko predmet posvetovanja. Po vpogledu v osnutek predmetnega zapisnika IP ugotavlja še, da je izpolnjen tudi tretji pogoj za obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Osnutek zapisnika namreč povzema navedbe posameznih članov oziroma drugih udeležencev seje in njihova mnenja in odgovore v zvezi z na seji obravnavano tematiko, pri čemer ta vsebina ni nujno zaključena in se bo lahko še spreminjala. Pri zapisu vsebine zapisnika, npr. posameznih navedb, lahko namreč pride tudi do napačnih oziroma pomanjkljivih zapisov, in člani imajo pred potrditvijo zapisnika pravico, da se glede tega izjasnijo in s tem vplivajo na dokončno vsebino zapisnika. Ker se v obravnavanem primeru v času odločanja o zahtevi prosilca člani občinskega sveta še niso imeli možnosti seznaniti s predlogom zapisnika in ker zapisnik še ni bil potrjen v smislu, da je njegova vsebina zaključena, bi po oceni IP z njegovim javnim razkritjem v tej fazi nedvomno lahko prišlo do napačnega razumevanja njegove vsebine. Javnost bi iz vsebine takšnega, nezaključenega, zapisnika namreč lahko sklepala na določena dejstva, ki pa še niso dokončna (ker se vsebina zapisnika lahko še spreminja). Izhajajoč iz navedenega je IP ocenil, da je v obravnavanem primeru izpolnjen tudi tretji pogoj za obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(17) Upoštevaje navedeno IP zaključuje, da je bila pri zapisniku 17. redne seje Občinskega sveta Občine Mokronog – Trebelno z dne 10. 12. 2025, v času odločanja organa z izpodbijano odločbo, 14. 1. 2026, podana izjema iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je organ pravilno zavrnil dostop prosilcu do tega zapisnika. Ob tem IP ugotavlja, da kot navaja organ, je bil zapisnik 17. redne seje Občinskega sveta Občine Mokronog – Trebelno z dne 10. 12. 2025, potrjen na naslednji seji in že javno objavljen pri gradivu naslednje seje, torej 18. redne seje in je dostopen na spletni strani organa.[2] Kljub temu je bila v času odločanja organa navedena izjema podana in zato njegova odločitev pravilna.

Glede dostopa do prodajne predpogodbe št. 410-0044/2025 z dne 10. 9. 2025

(18) Ne glede na to, da je z izpodbijano odločbo organ zavrnil dostop do prodajne predpogodbe št. 410-0044/2025 z dne 10. 9. 2025 (v nadaljevanju predpogodba) zaradi varstva notranjega delovanja organa, IP zaradi načela ekonomičnosti postopka ne bo ugotavljal, ali je (bila) navedena izjema podana. Namreč ne glede na to, ali bi IP ugotovil, da navedena izjema v času odločanja organa ni bila podana, so v času odločanja IP nastopile okoliščine, ki kažejo na obstoj izjeme varstva kazenskega pregona, ki jo določa 6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(19) V zvezi z navedeno izjemo je treba najprej pojasniti pojem »kazenski pregon«, ki v slovenskem pravnem redu ni jasno definiran. Posredno iz Zakona o kazenskem postopku (Ur. l. RS št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZKP) in Zakona o državnem tožilstvu (Ur. l. RS št. 58/11, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDT-1) lahko razberemo, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Na podlagi navedenega IP ocenjuje, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ s tem, ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varujejo vsi podatki, iz vseh faz postopka kazenskega pregona. Navedena izjema se lahko deloma pokriva z 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, s katero ZDIJZ varuje podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, torej tudi kazenskega (opomba IP). Tako je uporaba ene ali druge izjeme odvisna od organa, od katerega se informacija zahteva ter od faze, v kateri je postopek kazenskega pregona. Takšno je tudi stališče prakse IP (glej npr. zadeva IP št. 090-47/2023 z dne 31. 3. 2023 in št. 090-269/2017 z dne 6. 12. 2017 ter Upravnega sodišča RS opr. št. I U 710/2019-10 z dne 20. 5. 2020).

(20) Namen izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa je zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona. Po izjemi varstva kazenskega pregona iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Kumulativno morata biti torej izpolnjena dva pogoja, in sicer, da je podatek pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ter da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka. Z namenom ugotovitve resničnega dejanskega stanja mora organ pri odločanju o zahtevi prosilca upoštevati 13. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16 in 146/22; v nadaljevanju Uredba). Na podlagi navedenega člena mora organ, če prejme zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, odločiti o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku.

(21) Ker sta se prosilec in organ v pritožbenem postopku sklicevala na obstoj kazenske ovadbe, organ je navedel, da teče kazenski postopek v zvezi z zahtevano predpogodbo, se je IP na podlagi 13. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, obrnil z zaprosilom na Policijsko upravo Novo mesto. Sledenja je v dopisu št. 090-7/2026/7 (3J12-04) z dne 17. 3. 2026 navedla, da je predkazenski postopek, na katerega se nanaša zahtevana predpogodba še v teku in da bi z njenim razkritjem lahko nastale škodne posledice za izvedbo predmetnega kazenskega postopka. Ob tem je navedla, da je PP Trebnje v svojem mnenju navedla, da je zadeva še vedno v fazi predkazenskega postopka oziroma še ni bila zaključena z aktom Okrožnega državnega tožilstva. Policist kriminalist bo v dani zvezi nadaljeval z zbiranjem obvestil in dokazov, po končani preiskavi pa na pristojno ODT Novo mesto podal ustrezen akt skladno z določili 148. člena ZKP. Policijska uprava Novo mesto meni, da je podana izjema, določena v 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za podatke, ki so bili pridobljeni zaradi kazenskega pregona. Ocenjuje tudi, da ker je zadeva še vedno v fazi predkazenskega postopka oziroma še ni bila zaključena z aktom Okrožnega državnega tožilstva, ovaditelj pa je predpogodbo predložil k ovadbi in bo služila za dokazovanje, bi javno razkritje dokumentacije škodljivo vplivalo na predkazenski postopek. Iz tega razloga bi posredovanje podatkov oziroma razkritje podatkov, ki so bili pridobljeni zaradi kazenskega postopka, pred presojo njihove vsebine, lahko škodovalo izvedbi kazenskega postopka.

(22) Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da se zahtevani dokumenti nahaja v odprti zadevi pred/kazenskega postopka, s čimer je izkazan obstoj prvega pogoja za obstoj obravnavane izjeme, prav tako pa sta Policijska uprava Novo mesto oziroma PP Trebnje pojasnila posledice razkritja dokumentacije in je tako izkazan tudi nastanek škodljivih posledic za sam potek pred/kazenskega postopka. IP zaključuje, da je v obravnavanem primeru podana izjema varstva kazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(23) Glede na pritožbene navedbe prosilca IP poudarja, da lahko škodljiv učinek razkritja informacij na izvedbo pred/kazenskega postopka verodostojno oceni le organ, ki ta postopek vodi, in to je v obravnavanem primeru Policijska uprava Novo mesto oziroma PP Trebnje. Dokazni postopek je dinamičen in o njem ni mogoče vnaprej predvideti procesnih in dejanskih situacij. Do samega zaključka preiskave je nemogoče z gotovostjo predvideti oziroma ugotoviti, kateri del zahtevane dokumentacije oziroma kateri posamezni podatki v zahtevani dokumentaciji so ali niso pomembni za nadaljnji postopek. Določen dokument ali podatek iz zahtevane dokumentacije je lahko v trenutni fazi postopka povsem brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov. Tudi iz prakse Upravnega sodišča (npr. sodba št. I U 54/2017-16 z dne 4. 7. 2018, tč. 8) izhaja, da če gre za organ, ki je v določeni fazi pristojen za vodenje kazenskega postopka, ta lahko strokovno oceni, kdaj bi lahko razkrije določenega dokumenta škodovalo tej fazi kazenskega postopka, in po oceni Upravnega sodišča ni razlogov, da bi se v takšno strokovno mnenje dvomilo. Po mnenju Upravnega sodišča bi IP lahko zavrnil strokovno oceno v primeru, če bi iz njene vsebine izhajalo nekaj, kar je očitno nerazumno. Ker iz strokovne ocene Policijska uprava Novo mesto (dokument št. 090-7/2026/7 (3J12-04) z dne 17. 3. 2026) in PP Trebnje (dokument št. 2300-64/2026/3 (3J692-02) z dne 16. 3. 2026) ne izhaja, da bi bila ocena očitno nerazumna, IP nima podlage, da bi v konkretnem primeru dvomil vanju. IP meni, da je v trenutku, ko poteka predkazenski postopek, večjega pomena od prostega dostopa do zahtevanih informacij to, da ta postopek poteka nemoteno. Prav s tem namenom je zakonodajalec sprejel 13. člen Uredbe, saj je pretehtal, da je v javnemu interesu, da se pridobi mnenje organa, ki vodi kazenski pregon, ker je v javnem interesu, da se kazenski postopek izvede nemoteno. Poleg tega IP opozarja še na to, da je Upravno sodišče potrdilo tudi dejstvo, da je za potek postopka, v katerem ima ena stran izrazit interes, da prikrije dejansko stanje, ključno, da ima druga stran možnost, da vsebine pridobljenih dokazov ne razkrije takoj. To je lahko pomemben element strategije odkrivanja in dokazovanja kaznivih dejanj (npr. sodba št. I U 930/2019-18 z dne 20. 5. 2020, 52. točka obrazložitve). Upoštevaje vse navedeno so pravno nerelevantne tiste navedbe prosilca, s katerimi zatrjuje, da ne bi bilo treba slediti mnenju Policijske uprave Novo mesto in PP Trebnje. Ob tem IP dodaja, da je v obravnavanem pritožbenem postopku neutemeljeno sklicevanje na pravice, ki jih naslovnikom daje Zakon o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja (Ur. l. RS, št. 10/26, nadaljevanju ZZUSTOJU), saj slednji določa zaščitne ukrepe v sodnih postopkih in se bo prosilec nanje morebiti lahko skliceval v teh postopkih in ne pred IP. Prav tako v obravnavanem postopku IP ne odloča o utemeljenosti kazenske ovadbe, ki je bila podana zoper funkcionarje prosilca in tudi ne o morebitni krivi ovadbi (ki jo kot kaznivo dejanje določa Kazenski zakonik (KZ-1) v 283. členu), ampak so za to pristojni organi kazenskega pregona.

(24) Prosilec se sklicuje na to, da prodajna predpogodba ureja porabo javnih sredstev in je zato javna na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedena določba določa, da se ne glede na določbo prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa izjeme, dostop do zahtevane informacije dovoli če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. IP je ugotovil, da je podana izjema iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pa je našteta med tistimi, katerih poraba javnih sredstev ne preseže. Tudi če bi IP ugotovil, da prodajna predpogodba (oziroma njene morebitne posamezne določbe) vplivajo na porabo javnih sredstev zaradi tega prodajna predpogodba (oziroma njene morebitne posamezne določbe), ker je podana izjema varstva kazenskega pregona iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne bi postala javna. Zaradi načela ekonomičnosti postopka IP tako ni ugotavljal, ali prodajna predpogodba (oziroma njene morebitne posamezne določbe) vplivajo na porabo javnih sredstev, ker okoliščina, da gre za porabo javnih sredstev ne bi preseglo izjeme varstva kazenskega pregona.

(25) Prosilec se v pritožbi sklicuje na to, da predstavlja prodajna predpogodba okoljske podatke, ki so absolutno javni. Druga alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da ne glede na določbo prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa izjeme, se dostop do zahtevane informacije dovoli če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Z vpogledom v prodajno predpogodbo IP ugotavlja, da ta določa: - na kakšen način bosta stranki pogodbe v prodajni pogodbi določili ceno, - pogoje, ki bodo morali biti izpolnjeni, da bo prodajna pogodba sklenjena, - da bo prodajna pogodba določila ZK dovolilo, - kakšno je ravnanje z nepremičnino v vmesnem času, idr. Navedena prodajna predpogodba ne vsebuje (sama niti k njej ni priloženih prilog) okoljskih podatkov in ne držijo navedbe prosilca, da že sama pogodba vsebuje sodno cenitev, analizo kamenine oziroma druge podatke, iz katerih bi izhajali podatki o okolju kot jih določa prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ oziroma Zakon o varstvu okolja (ZVO-2). V prodajni predpogodbi so sicer omenjeni številni akti/programi/načrti v zvezi z nepremičninami, ki so predmet prodajne predpogodbe in ki naj bi jih dala izdelati/financirala/pridobila prodajalca, vendar niso del pogodbe in tudi niso njena priloga. IP zaključuje, da prodajna predpogodba ne vsebuje podatkov glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatkov iz varnostnega poročila in drugih podatkov, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja, zato izjema varstva kazenskega pregona iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni presežena in se dostop do prodajne predpogodbe zavrne.

O prevladujočem interesu javnosti za razkritje (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ)

(26) V pritožbenem postopku se prosilec sklicuje na prevladujoč interes javnosti za razkrijte prodajne predpogodbe. Ker se prosilec v pritožbi sklicuje na prevladujoč interes javnosti, je IP presojal še, ali je za razkritje prodajne predpogodbe v konkretnem primeru podan prevladujoč javni interes po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ.

(27) Bistvo presoje interesa javnosti je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa javnega interesa je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje.

(28) Pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkreten dokument oz. del dokumenta. Po oceni IP to niso dovolj tehtni argumenti, ki bi presegli razloge, na katerih temelji opredelitev izjeme varstva kazenskega postopka v obravnavanem primeru. Splošno sklicevanje, da v zadevi obstaja močan javni interes za razkritje informacij, po oceni IP ni dovolj tehten argument, ki bi omogočil razkritje sicer varovanih podatkov. Torej zgolj konkretni razlogi (npr. navedba konkretnih (ne zgolj domnevnih) nepravilnosti), za konkreten primer, so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesa javnosti, s čimer se preseže tudi z zakonom opredeljena izjema varstva kazenskega pregona. V konkretnem primeru prosilec prevladujoč interes javnosti vidi predvsem v tem, da gre za razpolaganje z javnimi sredstvi in ker gre za okoljske podatke. Glede tega, da gre za okoljske podatke se je IP opredelil že zgoraj in navedel, da prodajna predpogodba ne vsebuje podatkov o okolju. Glede tega, da gre za razpolaganje z javnimi sredstvi oziroma da gre za porabo javnih sredstev se IP zgoraj ni opredelil. Na tem mestu pa IP poudarja, da kot izhaja iz javno objavljenih podatkov in navedb organa, je organ po sklepu občinskega sveta Občine Mokronog – Trebelno št. 478-0062/2024 in št. 478-004/2026 odstopil od namere nakupa predmetnega zemljišča in ustavil vse postopke s tem v zvezi, tako da v zvezi z navedeno prodajno predpogodbo ne bo prišlo do porabe javnih sredstev. Ob tem IP ugotavlja, da je organ bistvene sestavine pogodbe javnosti na splošno in v tem postopku dostopa do informacij javnega značaja, razkril v bistvenih delih.

(29) V osnovi je torej podan javni interes po varovanju sodnega (kazenskega) postopka zaradi varovanja podatkov, ki so pomembni za izvedbo postopka, zlasti z vidika izvedbe določenih dokazov, ki jih je (bo) potrebno opraviti in v obravnavani zadevi še niso bili izvedeni, npr. zbiranje določnih dokazov, zaslišanje prič. Nedvomno je podan zakoniti interes države, pa tudi obdolžencev in morebitnih oškodovancev, da v sodnem postopku zavarujejo objektivno izvedbo tistih dokazov, ki so pomembni za nepristransko presojo obstoja kaznivega dejanja ter morebitne storilčeve krivde zanj. Zaradi razkritja podatkov lahko nastane nepopravljiva škoda izvedbi postopka, saj tistih dokazov, ki bi bili nujni za uspešno izvedbo postopka, ne bi bilo več mogoče izvesti ali pa rezultati postopkov ne bi odražali dejanskega stanja. V interesu javnosti je, da se ugotovi, kdo so storilci kaznivih dejanj ter ukrene vse potrebno za izvedbo vseh dokazov povezanih s kaznivim dejanjem, tudi tistih razbremenilnih. V obravnavnem primeru bi bilo tako razkritje zahtevane dokumentacije celo v nasprotju z interesom javnosti. Takšnemu stališču pritrjuje tudi praksa Upravnega sodišča (npr. sodba št. I U 54/2017-16 z dne 4. 7. 2018), iz katere izhaja, da bi bil v primeru varovanja kazenskega pregona javni interes močnejši le, če bi bile ogrožene take vrednote kot je na primer življenje, zdravje ali varnost ljudi, ali če bi na primer pretila škoda za premoženje večje vrednosti. Podobno stališče je Upravno sodišče že zavzelo v svojih odločitvah. (npr. sodbi št. I U 1488/2011 in št. I U 1992/2010). Ob tem je sodišče navedlo, da je v javnem interesu to, da lahko pristojni organi v okviru predkazenskega postopka nemoteno opravijo svoje delo, kar pomeni, da ugotovijo, katera kazniva dejanja so bila storjena in kdo so njihovi storilci ter da poskrbijo, da bodo sproženi zoper njih nadaljnji postopki. Na ta način je nedvomno to tudi v interesu tistih, ki menijo, da so bili oškodovani, torej je tudi v njihovem interesu, da zahtevane informacije začasno, v času ko teče postopek oziroma do določene faze kazenskega postopka, še niso dostopne.

(30) IP ob navedenem poudarja, da je takšen rezultat testa vezan tudi na časovno točko, zlasti na dejstvo, da je zadevni (pred)kazenski postopek še v teku in v fazah, v katerih se kaznivo dejanje še raziskuje in dokazi še zbirajo. Nobenega dvoma ni, da je pregon storilcev kaznivih dejanj v javnem interesu, saj je glavna pravica in dolžnost preiskovalnih organov ravno pregon storilcev kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti.

(31) Torej zgolj konkretni razlogi za konkreten primer so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesa javnosti, s čimer se preseže tudi z zakonom opredeljena t.i. izjema varstva kazenskega pregona, vendar pa prosilec v obravnavanem primeru ni konkretno navedel razlogov, zakaj je interes javnosti po večji transparentnosti izražen prav za zahtevane podatke, ki so predmet presoje. Ni namreč dovolj prepričanje, da bi morala biti zahtevana dokumentacija javna, kar kot rečeno, ni v skladu s pomenom in smislom instituta testa interesa javnosti, ki je vezan na konkreten primer in ne more predstavljati »precedensa« v smislu, da so tovrstne informacije vselej javne. Odločitev, da so za razkritje na temelju javnega interesa dovolj zgolj splošne navedbe, bi dejansko pomenila, da bi vse tovrstne informacije o vseh podatkih, ki predstavljajo podatke kazenskega spisa v času, ko je ta še v teku, morale biti dostopne javnosti. S tem pa bi povsem izničili namen testa interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Takšno stališče izhaja tudi iz ustaljene prakse Upravnega sodišča, ki šteje, da je test interesa javnosti dovoljeno uporabiti le v izjemnih primerih (javna varnost, javno zdravje, življenje ljudi in podobno) in ne zadostuje zgolj medijska odmevnost neke zadeve. V obravnavani zadevi pa IP ne vidi konkretnih razlogov, zaradi katerih bi ocenil, da se tehtnica prevesi v prid javnega interesa za razkritje varovanih podatkov, do katerih je organ zavrnil dostop z izpodbijano odločbo.

(32) ZDIJZ ne daje absolutne pravice, da prosilci pridobijo vse podatke iz konkretnih kazenskih postopkov. Namen nadzorne funkcije ZDIJZ nikakor ni v tem, da se prosilci seznanijo s celotno dokumentacijo, s katero v konkretni zadevi razpolaga organ, temveč se pravica dostopa do informacij javnega značaja nanaša le na takšen obseg dokumentacije, ki še omogoča nemoten potek kazenskih postopkov, ki tečejo pri organih pregona in s katerimi se zagotavlja varstvo pravic strank v teh postopkih, kar odtehta težo posega v pravico prosilca do dostopa do informacij javnega značaja. Tako je test tehtanja o tem, kdaj je javnost kazenskih postopkov v interesu javnosti, opravil že zakonodajalec s tem, ko je uzakonil načelo javnosti v kazenskih postopkih le za glavno obravnavo, iz vseh predhodnih postopkov pa je javnost izvzeta, v ZKP pa je tudi izrecno določeno, kateri procesni udeleženci so lahko navzoči ob posameznih preiskovalnih dejanjih (npr. 178. člen ZKP). Ne nazadnje je treba upoštevati tudi dejstvo, da je zakonodajalec posebej uzakonil izjemo varstva kazenskega pregona, ter da je s podzakonskim aktom zahtevana pridobitev mnenja organa, ki v določeni fazi vodi kazenski pregon (13. člen Uredbe).

(33) Po skrbni presoji konkretnih okoliščin obravnavanega primera IP zaključuje, da je treba zahtevano dokumentacijo izvzeti iz prostega dostopa, saj bi njeno razkritje v tem času povzročilo takšno škodo postopku kazenskega pregona, da je interes javnosti za razkritje ne odtehta.

(34) Ker je IP ugotovil, da je pritožba prosilca neutemeljena jo je zavrnil. V delu, ki se nanaša na zapisnik je ugotovil, da je odločitev organa obrazložena s pravilnimi razlogi, v delu, ki se nanaša na dostop do prodajne predpogodbe pa je IP glede na tek pritožbenega postopka navedel druge razloge in pritožbo zavrnil na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP.

(35) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(36) Ta odločitev je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila :                                                                     

Manja Resman, univ. dipl. prav.                                   

svetovalka IP                                                                          

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Dostopen na spletni strani organa: https://mokronog-trebelno.si/act/22427.

[2] https://mokronog-trebelno.si/DownloadFile?id=874892.