prosilec - Občina Medvode

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval sklep o ugotovitvi javne koristi, organ pa je zahtevo zavrnil, saj takšnega sklepa ni izdal, zato ga tudi nima. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ navedenega sklepa, skladno s teritorialno pristojnostjo, ni bil dolžan izdati, zato je sledil ugotovitvi organa, da z zahtevanim sklepom ne razpolaga in pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-377/2024/2

Datum:   8. 10. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24.1.2023, izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 15. 9. 2024, zoper odločbo Občine Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, 1215 Medvode (v nadaljevanju organ), št. 090-23/2024-2 z dne 12. 9. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 15. 9. 2024 zoper odločbo Občine Medvode št. 090-23/2024-2 z dne 12. 9. 2024 se zavrne.

2.     Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1) Prosilec je dne 16. 8. 2024 od organa zahteval, da mu v elektronski obliki brez varovanih podatkov pošlje dokument organa oz. občinskega sveta, in sicer Sklep o ugotovitvi javne koristi, s katerim se ugotovi, da je gradnja povezovalnega kanala C0 na področju Mestne občine Ljubljana, Vodic, Medvod, nujna in v javno korist.

(2) Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 090-23/2024-2 z dne 12. 9. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), in sicer zaradi neobstoja dokumenta. Pojasnil je, da je bil kanal zgrajen izključno na območju Mestne občine Ljubljana, zato organ ali občinski svet nista bila pristojna za sprejem zahtevanih sklepov. Naloge organa so določene v Statutu občine in so po teritorialnem načelu vezane na območje občine Medvode.

(3) Prosilec je dne 15. 9. 2024 zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je lastništvo kanala C0 v solasti treh občin. S solastništvom sta občina in občinski svet seznanjena, saj je župan pogodbo podpisal, zato obstaja možnost, da je podpisal in sprejel tudi Sklep o ugotovitvi javne koristi, s katerim je ugotovil, da je gradnja povezovalnega kanala C0 na območju MOL, sicer v solati tudi občin Vodice in Medvode, nujna in v javno korist.

(4) Organ je pritožbo prosilca poslal v reševanje IP z dopisom št. 090-23/2024-5 z dne 27. 9. 2024, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je dodatno pojasnil,  da z dokumentom ne razpolaga. Povezovalni kanal C0 se je gradil izključno na območju MOL, zato Občina Medvode in Občinski svet Občine Medvode nista bila pristojna za sprejem sklepov, ki jih zahteva prosilec. Navedel je, da sklepanje pritožnika ni pravilno, saj lastništvo kanala C0, kot izhaja iz pogodbe, ne vpliva na pristojnosti organa glede sprejema zahtevanih sklepov. Sklep, ki ga od organa zahteva prosilec, ni vezan na lastništvo kanala C0, temveč na območje, kjer ta kanal poteka, organ zato s tem sklepom ne razpolaga in ga ne more predložiti prosilcu.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v celoti.

(6) Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

(7) Organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev ali pripravljati analiz ali dokumentov pridobivati od drugih organov. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

(8) Pri pregledu vsebine zahteve prosilca je IP ugotovil, da je ta zahteval sklep, ki bi ga bodisi organ bodisi občinski svet organa sprejel glede ugotovitve javne koristi in nujnosti gradnje povezovalnega kanala C0 na področju Mestne občine Ljubljana, Vodice in Medvode. Organ je navedel, da z dokumentom ne razpolaga, ker ga ni bil dolžan ustvariti. IP na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve, ob upoštevanju pojasnil organa, nima razlogov za dvom, ali organ razpolaga z zahtevanim sklepom, vendar jih ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. Organ je namreč pojasnil, da je navedeni kanal sicer v solasti treh občin, vendar poteka izključno po območju MOL. Sklep, ki ga zahteva prosilec, ni vezan na lastništvo, ampak na območje, po katerem kanal poteka, zato organ ni bil pristojen izdati takšnega sklepa.

(9) IP je v pritožbenem postopku vpogledal tudi v javno objavljen Sklep o ugotovitvi javne koristi za gradnjo povezovalnega kanala C0, ki ga je sprejel Mestni svet Mestne občine Ljubljana, in ugotovil, da sklep vsebuje navedbo nepremičnin, po katerih poteka gradnja, izdan pa je bil na podlagi takrat veljavnega 194. člena Zakona o urejanju prostora (sedaj smiselno podobno materijo ureja 204. člen ZUreP-3). 193. člen ZUreP je določal, da se nepremičnina lahko razlasti za gradnjo in prevzem objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture, 194. člen pa določa, kdaj se šteje, da je javna korist za te nepremičnine izkazana. Med drugim je javna korist izkazana, če vlada ali občinski svet za konkretne nepremičnine sprejme sklep, s katerim ugotovi, da je gradnja objekta nujno potrebna in v javno korist (drugi odstavek navedenega člena). Iz navedenega jasno izhaja, da se javna korist ugotavlja za posamezne nepremičnine, pristojnost za sprejetje tovrstnega sklepa pa je glede na teritorialno načelo in sprejet statut na tisti občini, na območju katere se nepremičnine nahajajo. Lastništvo določene infrastrukture torej ni pogoj za sprejetje sklepa o ugotovitvi javne koristi, saj se ta ne nanaša na infrastrukturo, temveč na nepremičnino, po katerih takšna infrastruktura poteka.

(10) Glede na navedeno IP ni zaznal nobenih razlogov, ki bi vzbujali sum, da organ z navedenim sklepom razpolaga, prav tako tega ni izkazal prosilec. Ta tudi ni oporekal ugotovitvi organa, da gradnja poteka izključno po območju MOL, izpostavil je samo njegovo lastništvo. IP je vpogledal tudi v predloženo Pogodbo o sodelovanju v okviru skupnega velikega projekta »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika ljubljanskega polja«, ki so jo sklenile MOL, Občina Vodice in Občina Medvode in ugotovil, da ta v ničemer ne izkazuje obveznosti organa sprejeti zahtevani sklep, niti da kanal C0 poteka po njegovem območju. Pogodba ureja medsebojne pravice in obveznosti podpisnic pri pripravi in izvedbi projekta. Iz besedila pogodbe izhaja, da občine skupaj sofinancirajo navedeni projekt, lastniško razmerje povezovalnega kanala C0 na območju MOL pa bo dokončno ugotovljeno na podlagi dejansko vloženih sredstev podpisnic pogodbe. Iz besedila pogodbe jasno izhaja, da ta govori o povezovalnem kanalu C0 na območju MOL (in ne na območju vseh treh občin), organ pa je med drugim odgovoren tudi za izgradnjo sanitarne kanalizacije na svojem območju in se obvezuje priključiti dograjeno omrežje odvajanja komunalnih in padavinskih odpadnih voda na prispevnem območju občine na CČN Ljubljana. Lastništvo je vezano na delež sredstev, ki jih bodo sopogodbenice za gradnjo zagotovile in ne na območje nepremičnin, po katerih gradnja poteka.

 (11) Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato v skladu z načelom zakonitosti, IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga.

(12) IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilka in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

(13) V skladu z navedenim je IP ugotovil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(14) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(15) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke