dekorativna slika

prosilec - Občina Luče

+ -
Datum: 13.06.2023
Številka: 090-170/2023
Kategorije: Ali dokument obstaja

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku odločal o pritožbi prosilcev zoper odločitev organa, da jima ne posreduje zahtevanega zvočnega posnetka občinske seje, in sicer iz razloga, ker je bil ta uničen in z njim več ne razpolaga. IP je ugotovil, da glede na pravno podlago, na katero se je skliceval organ (to je 54. člen Poslovnika občinskega sveta Občine Luče) in ugotovljeno dejansko stanje (da organ z zahtevanimi podatki dejansko ne razpolaga, ker je bil zvočni zapisnik uničen po potrditvi zapisnika 1. izredne seje, ki je bila izvedena na 3. redni seji, to je dne 16. 2. 2023), nima razloga za dvom, da organ z zahtevano informacijo dejansko ne razpolaga, zato je sledil ugotovitvi izpodbijane odločbe, da je treba dostop do zahtevanega zvočnega posnetka seje občinskega sveta zavrniti.

ODLOČBA:

 

Številka: 090-170/2023/2

Datum:  13. 6. 2023

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št.  100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ………….(v nadaljevanju: prosilca), z dne 7.6.2023, zoper odločbo Občine Luče, Luče 106, 3334 Luče (v nadaljevanju: organ), št. 090-2/2023-2 z dne 31. 5. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

ODLOČBO:

 

 

  1. Pritožba prosilcev se zavrne.

 

  1. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilca sta na organ dne 15. 3. 2023 naslovila zahtevo za elektronski zapis izredne seje občinskega sveta, ki je bila 18. 1. 2023. Posredovanje sta zahtevala na USB ključku.

 

O zahtevi prosilcev je organ dne 31. 5. 2023 izdal odločbo št. 090-2/2023/2, s katero je zahtevo zavrnil. Navaja, da z zahtevanim posnetkom ne razpolaga. Skladno s 54. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Luče, se seje občinskega sveta zvočno snemajo. Zvočni zapis seje se hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in gradivom seje do potrditve zapisnika seje. Zapisnik 1. Izredne seje je bil potrjen na 3. redni seji, dne 16.2.2023, in od tedaj dalje organ zvočnega zapisa ne hrani več.

 

Zoper odločbo organa št. 090-2/2023-2 z dne 31. 5. 2023 (dalje izpodbijana odločba) sta prosilca dne 7. 6. 2023 vložila pritožbo. Ne strinjata se z zavrnitvijo zahteve in navajata, da se organ zmotno opira na določbe občinskega poslovnika, ki v formalnem smislu nima značaja zakona in je odločba že iz tega razloga nezakonita. Dalje pojasnjujeta, da občani Občine Luče nimajo možnosti spremljanja sej občinskega sveta preko videa, spleta ali lokalne TV. Edina možnost, ki je na voljo, je občinska spletna stran, kjer so objavljena vabila, gradivo in zapisniki sej občinskega sveta. Kot je razvidno iz občinske spletne strani, izredna seja z dne 18. 1. 2023 sploh ni omenjena, torej se občani z njeno vsebino niso mogli seznaniti. Navajata, da se skladno z določbo 54. člena Poslovnika občinskega sveta Luče zvočni zapis seje hrani v sejnem dosjeju do potrditve zapisnika seje, drugi odstavek 56. člena istega poslovnika pa določa, da »se izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse drugo gradivo sveta in njegovih delovnih teles, kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave.« Navedba organa, da zadevnega dokumentarnega gradiva (zvočnega zapisa) ne hrani več, torej nima pravne podlage in je v nasprotju s področno zakonodajo (ZVDAGA), še zlasti pa z namenom ZDIJZ – 2. člen. Iz navedenega po mnenju prosilcev izhaja, da je organ nezakonito, pavšalno in s pravno nedopustno interpretacijo Poslovnika zavestno kršil določbe ZDIJZ, z namenom, da jo prikaže kot prosilcema nedostopno. Z istim razlogom je organ vlogo prosilcev reševal več kot dva meseca.

 

Pritožbo prosilcev je organ dne 8. 6. 2023, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičenih osebah, posredoval IP v obravnavo, skupaj s spisovno dokumentacijo.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, sporno pa je vprašanje, ali organ z zahtevano informacijo javnega značaja, to je zvočnim posnetkom izredne seje občinskega sveta, ki je bila 18. 1. 2023, sploh razpolaga.

 

Uvodoma IP pojasnjuje, da morajo biti za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

-           informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

-           organ mora z njo razpolagati in

-           nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

 

Organ je v izpodbijani odločbi navajal, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, torej, da ni izpolnjen pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo (več).

 

Glede na pravno podlago, na katero se je skliceval organ (to je 54. člen Poslovnika občinskega sveta Občine Luče) in ugotovljeno dejansko stanje (da organ z zahtevanimi podatki dejansko ne razpolaga, ker je bil zvočni zapisnik uničen po potrditvi zapisnika 1. izredne seje, ki je bila izvedena na 3. redni seji, to je dne 16. 2. 2023), je IP sledil ugotovitvi izpodbijane odločbe, da je treba dostop do zahtevanega zvočnega posnetka seje občinskega sveta zavrniti.

 

Ker organ dejansko ne razpolaga z zahtevanimi podatki, mu IP ne more naložiti, naj jih posreduje prosilcema. Ob tem IP nima razumnega razloga, da bi dvomil v navedbe organa, da je bil zahtevani zvočni posnetek 1. Izredne seje dejansko uničen. Z vpogledom v Poslovnik občinskega sveta Občine Luče se je IP namreč prepričal, da ta v 54. členu res določa, da se zvočni zapis hrani do potrditve zapisnika seje. Ker je bil zapisnik 1. izredne seje potrjen dne 16.2.2023, organ ni imel razloga, da bi posnetek še hranil. Ob tem IP ne more pritrditi pritožbenim navedbam prosilcev, da bi organ, v skladu s 56. členom Poslovnika, zvočni posnetek moral hraniti kot trajno gradivo. Predmetna določba namreč ureja hrambo dokumentarnega gradiva pri organu na splošno, medtem ko se 54. člen (ki govori o uničenju po potrditvi zapisnika) specialno nanaša na zvočne posnetke občinskih sej. Tudi sicer pa IP v pritožbenem postopku nima pristojnosti presojati, ali bi zahtevani dokumenti pri organu morali obstajati, ampak se lahko osredotoči le na vprašanje, ali dejansko obstajajo. Ob tem IP še navaja, da se mu v tem pritožbenem postopku ni pojavil noben sum, da bi organ zahtevani posnetek uničil iz razloga, da ga naredi nedostopnega prosilcema. Prosilca sta zahtevo namreč vložila 15. 3. 2023, organ pa navaja, da je bil posnetek uničen po potrditvi zapisnika te seje, to je bilo že 16. 2. 2023, torej pred vložitvijo zahteve s strani prosilcev.

 

IP ob tem tudi pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumentom, ki je predmet zahteve prosilcev, niti nima pristojnosti presoditi, da bi z njim moral razpolagati. Pritožbeni postopek po ZDIJZ namreč ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati.

 

Temu sledi tudi sodna praksa, ki je že večkrat zavzela stališče, da je v pritožbenem postopku po ZDIJZ možno naložiti posredovanje le tistih informacij, s katerimi organ dejansko (še) razpolaga, tako npr. sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci (še) razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari ali pridobi določen dokument, s katerim ne razpolaga.

 

Iz vsega navedenega izhaja, da zahtevana informacija javnega značaja pri organu ne obstaja, zato niso izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ.

Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da pritožba prosilcev ni utemeljena, zato jo je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe).

 

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[1] oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.                                      

namestnica pooblaščenke                                                                         

 

 

 

 

 

[1] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.