prosilec - Občina Logatec

Številka: 090-52/2026/4

Datum: 9. 3. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilka) z dne 29. 1. 2026, zoper odločbo Občine Logatec, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec (v nadaljevanju organ), št. 090-26/2025-10 z dne 26. 1. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilke z dne 29. 1. 2026 zoper odločbo Občine Logatec, št. 090-26/2025-10 z dne 26. 1. 2026, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilka je dne 11. 8. 2025 po elektronski poti na organ naslovila vlogo, v kateri je navedla, da je bil 10. julija na FB strani Krajevne skupnosti Trate objavljen zapisnik sestanka na temo zasipavanja na Tratah in uničevanja občinskih cest zaradi prekomerne obremenitve javne ceste, št. 900-24/2024-1 z dne 19. 6. 2025. V zvezi z navedenim je zaprosila za vpogled v zapisnik ogleda stanja lokalne ceste LC 226071, na podlagi katerega je bilo strokovno ovrednoteno prvotno stanje cestišča in podana strokovna ocena, da novih poškodb zaradi prevozov tovora ni zaznati.

(2) O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo št. 090-26/2025-10 z dne 26. 1. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zaradi neobstoja dokumentacije zavrnil posredovanje le-te. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel, da je v sistemu Government Connect in Lotus notes preveril vse aktivne zadeve in zadeve, ki so že v arhivu, nadalje pa tudi obstoj morebitnih dokumentov pri uradnih osebah, ki so bile prisotne na sestanku na temo zasipavanja na Tratah in uničevanja občinskih cest zaradi prekomerne obremenitve javne ceste, ki je potekal dne 11. 6. 2025 in ugotovil, da s strani pregledne službe in inšpekcijske službe ne obstaja zapisnik ogleda stanja lokalne ceste LC 226071, na podlagi katerega je strokovno ovrednoteno prvotno stanje cestišča in podana strokovna ocena, da novih poškodb zaradi prevoza ni zaznati.

(3) Zoper navedeno odločitev je prosilka dne 29. 1. 2026 pri organu vložila pritožbo. V njej povzema posamezne odstavke izpodbijane odločbe, posamezne določbe različnih predpisov ter hkrati izraža presenečenje, da v obravnavanem primeru ne obstaja niti zapisnik niti kakršnakoli druga dokumentirana ocena ničelnega stanja lokalne ceste LC 266071, prav tako pa tudi ne dokumentacija o stanju, ugotovljenem ob vpogledu občinske inšpektorice in redarja dne 4. 6. 2025.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilke odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) IP poudarja, da sta tako prvostopenjski organ, kot tudi IP vezana na zahtevo prosilke in ne smeta odločati preko meje postavljenega zahtevka - takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS npr. v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015, sodbi št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015 ter sodbi št. II U 431/2022-27 z dne 12. 4. 2024. Navedeno pomeni, da se je treba držati zahteve prosilke in presojati le, ali organ razpolaga z dokumentom z določeno vsebino, ki ga je prosilka opredelila v zahtevi z dne 11. 8. 2025. Prosilka je namreč v pritožbi navedla, da zahteva vpogled v vso povezano dokumentacijo, ki se nanaša na dotični primer in pojasnilo, na podlagi česa bo izvedena ocena stanja glede na rezultate predvidenih meritev oz. pregledov. Prav tako je zahtevala podatke glede nadaljnjih predvidenih prevozov materiala v povezavi s konkretnim primerom. IP ugotavlja, da navedeni podatki niso bili predmet zahteve prosilke z dne 11. 8. 2025, kar pomeni, da gre za razširitev prvotne zahteve oz. za novo zahtevo po ZDIJZ, o kateri organ na prvi stopnji ni odločal z izpodbijano odločbo in tako ne more biti predmet tega pritožbenega postopka.

(7) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP v nadaljevanju presojal, ali so pri zahtevani informaciji izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja. Organ je namreč zahtevo prosilke z dne 11. 8. 2025 zavrnil zaradi neobstoja dokumentacije, iz katere bi izhajale zahtevane informacije.

(8) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(9) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako zavezanci niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Na podlagi določb ZDIJZ zavezanci tudi niso dolžni pripravljati pojasnil ali podajati odgovorov na vprašanja, kar izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014.

(10) V zvezi z reševanjem predmetne pritožbe je IP organ pozval, da mu posreduje dokumente, ki ustrezajo zahtevi prosilke z dne 11. 8. 2025 ter posamezna pojasnila, ki se tičejo te zadeve. 

(11) IP je dne 6. 3. 2026 prejel odgovor organa, v katerem pojasnjuje, da iz vpogleda v razpoložljivo dokumentacijo zbirke dokumentarnega gradiva:

- izhaja, da zapisnik ogleda stanja lokalne ceste LC 226071, na podlagi katerega naj bi bilo strokovno ovrednoteno prvotno stanje cestišča in podana strokovna ocena, da novih poškodb zaradi prevozov tovora ni zaznati, ni bil izdan,

- ne izhaja, da bi bil o ogledu stanja lokalne ceste LC 266071 z dne 4. 6. 2025 sestavljen kakršenkoli drug dokument, iz katerega bi izhajale zahtevane informacije ter

- ne izhaja, da je bilo dejanje ogleda stanja lokalne ceste LC 266071 z dne 4. 6. 2025 razlog za odprtje nove

zadeve oz. ali je bilo navedeno dejanje evidentirano v katero od obstoječih zadev.

Hkrati je pojasnil, da je zapisnik št. 900-24/2024-1 z dne 19. 6. 2025, ki ga v zahtevi omenja prosilka evidentiran v zadevo št. 061-28/2025, pri čemer je priložil popis spisa citirane zadeve ter dokumentacijo, ki se nahaja v njej.

(12) Po skrbnem pregledu spisovne dokumentacije IP zaključuje, da organ ne razpolaga z dokumentom, ki ga je prosilka navedla v zahtevi z dne 11. 8. 2025. Ta je namreč smiselno in celovito pojasnil njegovo ugotovitev, da s slednjim ne razpolaga. V navedeno se je prepričal tudi IP z vpogledom v spis zadeve št. 061-28/2025, ki ne vsebuje zahtevanega dokumenta. Ob tem IP dodaja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa oziroma da bi posegel v postopke delovanja organa izven postopka po ZDIJZ. Pritožbeni postopek namreč ni namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati, temveč zgolj ugotovitvi, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti.

(13) Na podlagi zgoraj navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da pritožba prosilke ni utemeljena, zato je odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(14) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(15) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav

namestnica pooblaščenke