prosilec - Občina Log Dragomer

POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilca s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov, saj je prosilec svojo zahtevo, po odločbah o plačilu komunalnega prispevka, vezal na točno določene posameznike. V pritožbi je prosilec oporekal odločitvi organa, hkrati pa zatrjeval, da gre za okoljske podatke, ki so javni, prav tako za razkrije podatkov obstaja javni interes. IP je v pritožbenem postopku ugotovil sledeče: da je organ ravnal pravilno, ko je zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov - 3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, prav tako ni možna izvedba delnega dostopa; da podatki, ki so predmet zahteve prosilca, ne sodijo med okoljske podatke in posledično ne gre za podatke, ki bi bili, upoštevajoč določbe ZVO-2, prosto dostopni javnosti ter da ni podan javni interes za razkritje zahtevanih podatkov
 

ODLOČBA:

Številka: 090-42/2023/4

Datum: 23. 2. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 9. 2. 2023, zoper odločbo Občine Log - Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici (v nad. organ), št. 090-1/2023 z dne 23. 1. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilca z dne 9. 2. 2023 zoper odločbo Občine Log - Dragomer, št. 090-1/2023 z dne 23. 1. 2023, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 5. 1. 2023 na organ naslovil zahtevo za posredovanje odločb o plačilu komunalnega prispevka za pet točno določenih (poimensko navedenih) občanov.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo, št. 090-1/2023 z dne 23. 1. 2023, s katero je zahtevo v celoti zavrnil s sklicevanjem na 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ - varstvo osebnih podatkov. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ dodatno navedel, da sami podatki o nepremičninah ne sodijo med varovane oseben podatke in so prosto dostopni javnosti, vendar so v odločbah o komunalnih prispevkih združeni z določeno ali določljivo osebo, za posredovanje le-teh pa ni zakonske podlage. Ker je prosilec zahteval podatke z navedbo točno določene fizične osebe, se tudi s prekritjem osebnih podatkov ne bi moglo prekriti njene prepoznavnosti, nato anonimizacija osebnih podatkov v zahtevanih odločbah o komunalnih prispevkih ni možna.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 9. 2. 2023 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa. Prosilec v pritožbi navaja, da je anonimizacija zahtevanih dokumentov po njegovem mnenju mogoča. Navaja, da so bili podatki o površini gradbene parcele in bruto tlorisne površine objekta pridobljeni iz portala »Prostor« Geodetske uprave RS, ki pa so javni. Prav tako je javen podatek o št. parcele. Iz zahtevanih odločb prosilec potrebuje le izrek, da lahko primerja, ali je bil komunalni prispevek, glede na dozidavo, prezidavo in nadzidavo, obračunan vsem občanom na isti način. V konkretnem primeru gre za projekt zagotavljanja odvajanja in čiščenja odpadne vode v aglomeracijah ID 4887 Log pri Brezovici in ID 16468 Dragomer. Z uresničitvijo projekta se bo zmanjšala količina škodljivih snovi v vodi in izboljšala kakovost površinskih in podzemnih voda, kar bo prispevalo k boljšim življenjskim pogojem in boljšemu zdravju prebivalcev občine. Prosilec se v tem delu sklicuje na okoljske podatke, ki so prosto dostopni javnosti. Zaradi različnih obračunavanj komunalnega prispevka, glede na način gradnje, dozidave, prezidave in nadzidave, je potrebno upoštevati tudi test interesa javnosti, da se ugotovi, ali je res prihajalo do nepravilnosti, kot se govori med krajani.

IP je dne 15. 2. 2023 prejel dopis organa, št. 090-1/2022-4 z dne 13. 2. 2023, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo prosilca v pristojno reševanje.

Na podlagi poziva IP, št. 090-42/2023/2 z dne 16. 2. 2023, je organ IP dne 20. 2. 2023, po elektronski pošti, posredoval dokumente, na katere se nanaša zahteva prosilca. Dodatno je organ pojasnil, da je v izpodbijani odločbi sledil praksi IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot že zgoraj navedeno, je prosilec od organa zahteval posredovanje dokumentacije, ki se nanaša na točno določene posameznike – fizične osebe, pri čemer je organ njegovo zahtevo zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov.

Varstvo osebnih podatkov (3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ)

ZDIJZ v 3. točki 1. odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V času izdaje izpodbijane odločbe, to je na dan 23. 1. 2023, je bila to Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov)^[1], ki ureja varstvo osebnih podatkov in se v RS uporablja neposredno ter takrat veljavni Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07, v nad. ZVOP-1).

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (2. odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

Glede na to, da je prosilec zahteval podatke z navedbo točno določenih fizičnih oseb, na katere se nanašajo odločbe/potrdila o plačilu komunalnega prispevka in za katere ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ v smislu točke e) 1. odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (ne gre npr. za podatke iz 1. ali 2. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ), je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ na prvi stopnji ravnal pravilno, ko je zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov - 3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.

Kot navaja organ v izpodbijani odločbi, v konkretnem primeru tudi ne bi bilo mogoče uporabiti t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ), saj glede na okoliščine konkretne zadeve, iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti ali prekriti vsebine osebnih podatkov, ne da bi bila s tem ogrožena njihova zaupnost. Dejstvo je namreč, da je prosilec zahteval dokumente z navedbo točno določenih fizičnih osebe, zato se tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi moglo zagotoviti anonimnosti posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo.

V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede osebne podatke posameznika in zanj zahteva določene podatke.

Okoljski podatki (3. odstavek 6. člena ZDIJZ)

Glede na to, da se je prosilec v pritožbi skliceval tudi na to, da gre v konkretnem primeru za okoljske podatke, ki so prosto dostopni javnosti, IP v tem delu pojasnjuje, da ZDIJZ v 3. odstavku 6. člena določa, da se, ne glede na določbe 1. odstavka, dostop do zahtevane informacije med drugim dovoli tudi, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.

ZVO-2 v 1. odstavku 160. člena določa, da morajo državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določajo ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja. V 2. odstavku istega člena je navedeno, da je okoljski podatek zlasti podatek o:

1. stanju okolja in njegovih delov;

2. naravnih pojavih;

3. naravnih dobrinah (naravnem javnem dobru, naravnih vrednotah in biološki raznovrstnosti, vključno

z gensko spremenjenimi organizmi, in naravnih virih);

4. emisijah, odpadkih in nevarnih snoveh, vključno z informacijami o obremenjevanju okolja, ki ga

povzročajo, in okoljskih nesrečah;

5. dejavnostih, vključno s postopki državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava,

izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja

povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali na sprejemanje strategij, planov, programov,

sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil, vodenje registrov in evidenc, vključno s temi akti, registri in

evidencami;

6. ekonomskih analizah in ocenah, uporabljenih pri sprejemanju ukrepov iz prejšnje točke;

7. zdravstvenem stanju, varnosti in življenjskih razmerah ljudi, vključno s podatki o onesnaženosti

prehranjevalnih verig, ter stanju objektov kulturne dediščine, če nanje vpliva ali bi lahko vplivala

obremenjenost okolja, ali z njimi povezani dejavniki ali postopki in dejavnosti iz 5. točke tega odstavka;

8. preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic.

Ne glede na določbe predpisov iz 1. odstavka tega člena o izjemah glede dostopa do informacij javnega značaja so okoljski podatki, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz 3. odstavka 19. člena tega zakona, javni (3. odstavek 160. člena ZVO-2).

Na podlagi navedenega IP zaključuje, da podatki, ki so predmet zahteve prosilca, ne sodijo med okoljske podatke in posledično ne gre za podatke, ki bi bili, upoštevajoč določbe ZVO-2, prosto dostopni javnosti. Navedbe prosilca, da gre v konkretnem primeru na okoljske podatke, ki so javnosti prosto dostopni, so tako neutemeljene.

Test interesa javnosti (2. odstavek 6. člena ZDIJZ)

Prosilec je v pritožbi zatrjeval še obstoj javnega interesa za razkritje zahtevanih podatkov, zato je IP v konkretnem primeru izvedel še t.i. test javnega interesa. Določbo 2. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij, (razen v zakonu določenih primerih, kamor pa varstvo osebnih podatkov ne sodi), je namreč dopustno uporabiti le v izjemnih primerih. Smiselno enako stališče izhaja tudi iz prakse Upravnega sodišča RS (npr. sodba Upravnega sodišča, št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012), ki je menilo, da je javni interes glede razkritja podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. V predmetni zadevi takšne vrednote zagotovo niso ogrožene in posledično ni podan javni interes glede razkritja zahtevanih informacij.

Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo organa, št. 090-1/2023 z dne 23. 1. 2023, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.