prosilec - Občina Loški potok

POVZETEK:

Organ je prosilki v delu zahteve dostop omogočil, v delu delno omogočil in v delu zahteve dostop zavrnil. IP je v pritožbenem postopku najprej ugotovil, da je prosilka s posredovanjem izpodbijane odločbe prejela enega od zahtevanih dokumentov, zato je njeno pritožbo v tem delu zavrgel s sklepom. V preostalem delu pa je IP ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, v primeru dveh zahtevanih dokumentov pa je organu naložil, da jih posreduje prosilki. IP je tako pritožbi prosilke delno ugodil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-35/2025/17      

Datum:  7. 3. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ), 4. točke prvega odstavka 129. člena v povezavi s prvim odstavkom 246. člena ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 23. 1. 2025, zoper odločbo OBČINE LOŠKI POTOK, Hrib-Loški Potok 17, 1318 Loški Potok (v nadaljevanju: organ), št. 090-5/2024-3 z dne 30. 12. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednji

SKLEP:

1.     Pritožba prosilke z dne 23. 1. 2025 zoper odločbo OBČINE LOŠKI POTOK, št. 090-5/2024-3 z dne 30. 12. 2024, se v delu, ki se nanaša na dostop do podlage za plačilo drugih storitev družbi …, 26. 7. 2024 v višini 1.220,00 EUR, zavrže.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. 

in

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilke z dne 23. 1. 2025 se delno ugodi. Odločba OBČINE LOŠKI POTOK, št. 090-5/2024-3 z dne 30. 12. 2024, se delno odpravi in se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilki v elektronski obliki posredovati:

-       Račun poslovnega subjekta … št. 2017-4 z dne 21. 2. 2017;

-       Predlog za nadomestnega člana Nadzornega odbora Občine Loški potok, na način, da ji posreduje podatke o nazivu dokumenta, imenu in priimku kandidatke, njeni izobrazbi in podpisu.«.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilka je z zahtevo z dne 17. 10. 2024 zahtevala, da ji organ posreduje:

1. Vse pogodbe in aneksa, s katerimi so ali so kadarkoli v preteklosti bila urejena poslovna razmerja (tudi financiranje, poroštva, kritje izgub itd.) med organom in … (v nadaljevanju: ...).

2. Dokumente o kakršnem koli sodelovanju ali poslovnem odnosu z družbo … (v nadaljevanju: …).

3. Podlage za nakazila organa … (na osnovi podatkov iz aplikacije ERAR), in sicer 12. 9. 2017 v višini 15.000,00 EUR, 16. 11. 2017 v višini 20.000,00 EUR, 20. 3. 2019 v višini 948,51 EUR, 24. 3. 2019 v višini 1.200,00 EUR, 27. 6. 2019 v višini 15.000,00 EUR, 2. 10. 2020 v višini 24.000,00 EUR, 11. 6. 2021 v višini 16.400,00 EUR, 2. 11. 2022 v višini 1.300,00 EUR, 29. 9. 2023 v višini 9.030,64 EUR in 27. 6. 2024 v višini 9.535.00 EUR.

4. Mnenje družbe … (v nadaljevanju: …), na osnovi katerega je občinski svet odločil, da … pokrije izgubo delovanja pošte, ter podlagi za plačilo drugih storitev kot izhajajo iz aplikacije ERAR, in sicer 30. 11. 2021 v višini 1.342,00 EUR in 26. 7. 2024 v višini 1.220,00 EUR.

5. Dokumente, iz katerih je razvidno, koliko evropskih sredstev je organ prejel od 1. 1. 2026 do danes in za katere projekte.

6. Račune, na osnovi katerih je organ plačal meritve vetra za VE Mali Log in VE na Pargu ali kjerkoli drugod, račune za priprave prostorskih dokumentov ali kakršne koli druge stroške v zvezi s pridobitvijo gradbenega dovoljenja za VE Mali Log, račune za storitve promocij, inženirske, geodetske storitve v zvezi s projekti vetrne energije.

7. Račune, na osnovi katerih je organ plačal storitve družbi … (v nadaljevanju: …), od 1. 1. 2015 naprej, in družbi …;

8. Dokumente, iz katerih je razvidno, na kakšen način je bil izbran izdelovalec zadnjega lokalnega energetskega koncepta organa.

9. Dokumente, iz katerih so razvidna imena ter stopnja in vrsta izobrazbe članov Nadzornega odbora organa za čas od 2014 dalje.

10. Zapisnike Nadzornega odbora organa, v katerih so obravnavani ustanovitev, razmerja ali poslovanja organa z …, od časa njene ustanovitve do danes.

11. Dogovor, pogodbo ali drug dokument, ki ga je organ sklenil z lastnikom zemljišča, na katerem se gradi VE Mali Log.

12. Dokumente, iz katerih je razvidno, kateri župani, podžupani, uslužbenci organa in občinski svetniki so bili od časa ustanovitve … njeni člani (v kakšnem časovnem obdobju) oziroma so bili člani nadzornega in upravnega odbora.

13. Pogodbe oziroma druge dokumente, iz katerih je razvidno, kateri so najemniki/uporabniki prostorov industrijske cone Podpreska, ter podatek o tem, koliko za to plačuje.

14. Pogodbo oziroma drug dokument, iz katerega je razvidno, kako je z …, urejeno razmerje za najem prostorov v občinski stavbi na naslovu Hrib-Loški potok 17, Loški potok.

Kot obliko seznanitve je določila drug e-zapis.

(2) S sklepom št. 090-5/2024-2 z dne 8. 11. 2024 je organ podaljšal rok za odločitev do 3. 1. 2025.

(3) Organ je nato o zahtevi prosilke izdal odločbo št. 090-5/2024-3 z dne 30. 12. 2024 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je v točkah 2, 10, 11, 12 in 14 zavrnil v celoti, ker je ugotovil, da se nanašajo na dokumentacijo, s katero organ ne razpolaga v materializirani obliki. V točkah 4, 6 in 9 pa organ zahtevo zavrnil delno in se tudi opredelil do svoje odločitve po posameznih točkah:

- V zvezi s 4. točko zahteve je prosilki posredoval le dokument za nakazila z dne 26. 7. 2024, ki se nanašajo na prosilkino vprašanje, vezano izključno na pokritje izgub delovanja pošte. Sklep za pokritje izgub delovanja pogodbene pošte je bil sprejet na seji občinskega sveta in je objavljen tudi na spletnih straneh organa pri 8. in 9. redni seji občinskega sveta 2024. Nadalje je pojasnil, da je bilo notranje revidiranje izvrševanja proračuna izvedeno na osnovi naročila (naročilnice št. 059/2024 z dne 17. 4. 2024) in je potekalo v intervalih med 17. 4. in 26. 6. 2024. Notranja revizija se je razdelila na dva dela, in sicer Pregled (revizija) poslovanja pogodbene pošte Loški potok v letu 2023, za kar je bilo pripravljeno posebno Poročilo, in Pregled (revizija) poslovanja Občine Loški potok za področja, ki so v 2. točki poročila navedena pod predmetom revidiranja. Notranje revidiranje je bilo izvedeno na podlagi Zakona o javnih financah in 10. člena Pravilnika o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ.

- V zvezi s 6. točko zahteve so bile prosilki posredovane kontne kartice, ki so vezane izključno na investicije v pridobivanje energije s pomočjo vetra, sončne energije za VE Mali Log in Parg, ni ji pa organ posredoval dokumentov, vezanih na SD OPN, saj iz zbirnega računa ni posebej razvidno, koliko stroškov je bilo vezanih izključno za VE Mali Log in VE na Pargu. Gre namreč za skupno širšo obravnavo, kar je razvidno iz sprejetih sklepov, objavljenih v UL RS št. 35/2017 in 38/2017, ter se nanaša na celotno območje Občine Loški potok. Za ostale zahtevane storitve (storitve promocij, inženirske, geodetske storitve) pa organ ni namenjal denarja.

- Glede 9. točke zahteve pa je navedel, da je posredoval prosilki zahtevane informacije, vezane na imena članov Nadzornega odbora občine od leta 2014 dalje, ne pa tudi podatkov o stopnji in vrsti njihove izobrazbe, ker s slednjimi ne razpolaga. Pojasnil je, da je bila izbira članov Nadzornega odbora organa sprejeta na osnovi predlogov Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predloge za člane je potrdil Občinski svet organa na prvi naslednji seji po konstitutivni seji. Prosilki je tako posredoval samo zapisnike komisije ter usmeritve do javno dostopnih informacij, konkretno za seje po konstitutivni seji in 10. redne seje 2024.

Organ je sicer uvodoma v obrazložitvi izpodbijane odločbe povzel zahtevo prosilke, razloge za podaljšanje roka za odločitev, določbo in pomen pojma informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, na podlagi katere je ugotovil, da z določenimi zahtevanimi dokumenti razpolaga. Navedel pa je tudi določbo petega odstavka 6. člena ZDIJZ. V nadaljevanju se je še opredelil do posameznih točk zahteve, tudi v delu, v katerem je prosilki dostop omogočil.

(4) Prosilka je zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo z dne 23. 1. 2025. V zvezi z 2. točko zahteve je navedla, da je organ soustanovitelj ..., ki je sklenila pogodbo glede pravic in obveznosti iz naslova delovanja VE Mali Log z družbo …, zato upravičeno domneva, da ta dokument poseduje tudi organ. Na to so ji tudi namignili. Z isto razlago pa upravičeno domneva tudi, da organ razpolaga z dokumenti, iz katerih izhajajo zahtevani podatki o tem, kateri župani, podžupani, uslužbenci organa in občinski svetniki so bili od časa ustanovitve …, njeni člani (v kakšnem časovnem obdobju), oziroma so bili člani nadzornega in upravnega odbora. Glede 3. točke zahteve je navedla, da ena od navedenih sej ne obstaja. V 7. točki zahteve ji je sicer organ ugodil, vendar ni priložil podlage za izplačilo družbi … v višini 6.100,00 EUR 14. 5. 2021. Pri 4. točki zahteve pa ji organ ni posredoval podlag za plačilo drugih storitev …, kot izhajajo iz aplikacije ERAR, in sicer 30. 11. 2021 v višini 1.342,00 EUR in 26. 7. 2024 v višini 1.220,00 EUR, obrazložitev organa pri tem pa ji ni razumljiva. Nadalje je prosilka glede 6. točke zahteve navedla, da ji organ ni posredoval računov oziroma drugih podlag za plačila za meritve vetra ter se pri tem sklicevala na navedba nekdanjega župana in aktualnega predsednika ..., ter zapisnik 15. seje Občinskega sveta organa. Izpostavila pa je tudi, da ji organ ni posredoval dokumentov, iz katerih je razvidna stopnja in vrsta izobrazbe članov Nadzornega odbora organa. Dvomi namreč, da so bili imenovani brez preverjanja ustreznosti izobrazbe, ki jo predpisuje statut organa.

(5) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-5/2024-5 z dne 7. 2. 2025, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil dokumente zadeve, tudi tiste, ki jih je posredoval prosilki. Priložil pa je tudi manjkajoča dokumenta, ki jih je naknadno, glede na pritožbene navedbe, posredoval prosilki, in sicer manjkajoči dokument v zvezi s 4. zahteve (naročilnico št. 146/2021 z dne 19. 11. 2021) in 7. točko zahteve (račun št. 2021-00009 z dne 15. 4. 2021).

(6) Na pozive IP je organ 27. 2. 2025, 5. 3. 2025, 6. in 7. 3. 2025 posredoval IP dodatna pojasnila in dokazila v izkaz svojih navedb, pa tudi dokumenta, o dostopu do katerih je IP odločil v 1. točki izreka te odločbe.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(7) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(8) IP ugotavlja, da prosilka v pritožbi izpodbija odločbo organa v naslednjem:

- dvomi, da organ ne razpolaga v materializirani obliki s pogodbo, sklenjeno med … z družbo ..., glede pravic in obveznosti iz naslova delovanja VE Mali Log (2. točka zahteve);

- glede neposredovanja 9. redne seje Občinskega sveta organa (3. točka zahteve);

- glede neposredovanja podlage za plačilo storitev …, kot izhajajo iz aplikacije ERAR, in sicer 30. 11. 2021 v višini 1.342,00 EUR in 26. 7. 2024 v višini 1.220,00 EUR (4. točka zahteve);

- glede neposredovanja računov oziroma drugih podlag za plačila za meritve vetra (6. točke zahteve); - glede neposredovanja podlage za izplačilo družbi ... v višini 6.100,00 EUR 14. 5. 2021 (7. točka zahteve);

- glede neposredovanja podatkov o stopnji in vrsti izobrazbe članov Nadzornega odbora organa za čas od 2014 dalje (9. točka zahteve);

- glede neposredovanja dokumentov, iz katerih je razvidno, kateri župani, podžupani, uslužbenci organa in občinski svetniki so bili od časa ustanovitve …, njeni člani (v kakšnem časovnem obdobju) oziroma so bili člani nadzornega in upravnega odbora (12. točka zahteve).

(9) IP ugotavlja, da je organ prosilki (upoštevaje njene pritožbene navedbe) ob odstopu pritožbe v reševanje IP posredoval dva dokumenta, in sicer podlago za izplačilo … 14. 5. 2021 v višini 6.100,00 EUR, torej račun družbe št. 2021-00009 z dne 15. 4. 2021, ter podlago za plačilo storitev …, oziroma naročilnico št. 148/2021 z dne 19. 11. 2021 v višini 1.342,00 EUR. Prosilka je prejem navedenih dokumentov potrdila IP z elektronskim dopisom z dne 5. 3. 2025. Prosilka sicer kot datum izplačila družbe ... v višini 6.100,00 EUR navaja 14. 5. 2021, kot to izhaja iz aplikacije ERAR, vendar je prosilka zahtevala podlago za izplačilo, ki pa je račun družbe z datumom 15. 4. 2021, pri čemer pa je bila transakcija izvedena kasneje, in sicer 14. 5. 2021. Tako iz računa družbe …. kot tudi podatkov iz aplikacije ERAR pa izhaja, da gre za plačilo izdelave razvojnega modela. Prosilki je tako organ v tem delu zahteve ugodil, zato dostop do teh dveh dokumentov ni bil predmet presoje IP.

(10) IP pa ugotavlja tudi, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ.

K SKLEPU:

(11) IP ugotavlja, da je organ o zahtevi prosilke, ki se nanaša na podlago za plačilo storitev … 26. 7. 2024 v višini 1.220,00 EUR (4. točka zahteve), že odločil z izpodbijano odločbo in prosilki dokument že tudi posredoval. Njegov prejem je prosilka potrdila v pritožbi, ko je navedla, da je prejela naročilnico št. 059/2024 z dne 17. 4. 2024. Naročilnica namreč obsega višji znesek, to je 1.830,00 EUR, ker je bilo plačilo izvedeno v dveh delih, nedvomno pa se nanaša na izvedbo notranje revizije poslovanja organa za leto 2023. Drugi del zneska je plačilo v višini 610 EUR, kot to izhaja iz konto kartice, ki jo je organ posredoval IP.

(12) Iz 2. točke prvega odstavka in drugega odstavka 129. člena ZUP, v povezavi s prvim odstavkom 246. člena ZUP, izhaja, da IP kot pritožbeni organ preizkusi zadevo in jo s sklepom zavrže, če vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka. Če so podani prej navedeni razlogi, lahko IP pritožbo zavrže kadarkoli med postopkom do izdaje odločbe.

(13) Vsakdo, ki v pritožbenem postopku zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora stranka v pritožbenem postopku ves čas postopka izkazovati, da bi ugoditev njeni pritožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Pravovarstveni interes pomeni možnost, da si stranka s pritožbo v upravnem postopku izboljša svoj pravni položaj. Pravni interes stranke v postopku, ki se je začel na njeno zahtevo, kot to velja za postopek po ZDIJZ, je opredeljen z vsebino njenega zahtevka. Ker je v obravnavani zadevi ugotovljeno, da prosilka z zahtevano podlago za plačilo storitev … 26. 7. 2024 v višini 1.220,00 EUR, v času vložitve pritožbe že razpolagala, to pomeni, da je v času vložitve pritožbe že razpolagala s tistim, do česar je želela priti na podlagi zahteve po ZDIJZ. Prosilka si tako tudi z odpravo izpodbijane odločbe v tem delu svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati in tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka. Takšno stališče je IP zavzel npr. že v odločbi št. 090-314/2020 z dne 12. 4. 2021. Podobno stališče je večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče), npr. v sklepih št. I U 1590/2010 z dne 18. 5. 2011 in št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011. V slednji zadevi je sodišče ugotovilo, da tožeča stranka z zahtevanim magnetogramom seje vlade že razpolaga, kar po pomeni, da že razpolaga s tistim, do česar je želela priti na podlagi zahteve po ZDIJZ, torej si tudi z odpravo izpodbijanih odločb svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati, in ker tožeča stranka tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka, je treba njeno tožbo zavreči.

(14) Upoštevajoč navedeno ter stališča upravno sodne prakse, IP zaključuje, da prosilka v tem delu zahteve in pritožbe nima pravovarstvenega interesa, ker je podlago za plačilo storitev … 26. 7. 2024 v višini 1.220,00 EUR, ki jo je zahtevala kot informacijo javnega značaja, z izpodbijano odločbo že prejela in z njo že razpolaga. Namen postopka po ZDIJZ je namreč dostop oziroma seznanitev prosilke z dokumenti, ki jih zahteva, in ta namen je bil dosežen s tem, ko je prosilka navedeni dokument prejela.

K ODLOČBI:

(15) Predmet presoje IP, upoštevaje pritožbene navedbe prosilke, so tako bili naslednji dokumenti:

- pogodba, sklenjena med … z družbo …, glede pravic in obveznosti iz naslova delovanja VE Mali Log;

- 9. redna seja Občinskega sveta organa;

- računi oziroma druge podlage za plačila za meritve vetra;

- podatki o stopnji in vrsti izobrazbe članov Nadzornega odbora organa za čas od 2014 dalje;

- dokumenti, iz katerih je razvidno, kateri župani, podžupani, uslužbenci organa in občinski svetniki so bili od časa ustanovitve … njeni člani (v kakšnem časovnem obdobju) oziroma so bili člani nadzornega in upravnega odbora.

(16) Sporno v obravnavanem primeru torej je, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, ki so predmet zahteve prosilke in dostop do katerih je zavrnil iz razloga, da z njimi ne razpolaga. Sporno torej je, ali so pri zahtevanih dokumentih oziroma podatkih iz prejšnjega odstavka izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja v obravnavanem primeru

(17) Informacija javnega značaja je na podlagi določbe 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(18) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, in ga je navedel v izpodbijani odločbi tudi organ. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, kot je to poudaril v izpodbijani odločbi že organ sam.

(19) IP ob navedenem poudarja še, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilki posreduje dokumente, s katerimi v času vložitve zahteve ni razpolagal v materializirani obliki, upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.

Pogodba med … in družbo …, glede pravic in obveznosti iz naslova delovanja VE Mali Log (2. točka zahteve)

(20) Organ je posredoval IP zaslonske slike, iz katerih je razvidno iskanje dokumentov, po subjektu »...« in z uporaba posameznih ključnih besed (»vetrna elektrarna«, »vetrna elektrarna mali log«, »…«). Pri uporabi ključnih besed »...« in »…« je program EPP, ki ga uporablja organ za namene knjiženja zadev po določenih iskalnih pojmih, našel tri zadeve, vendar se te tri zadeve ne nanašajo na zahtevano pogodbo.

(21) Upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in posredovana dokazila IP sledi ugotovitvi organa, kot izhaja iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe, da organ z zahtevano pogodbo ne razpolaga v materializirani obliki. IP nima razloga, da tej ugotovitvi ne bi sledil, saj je organ prosilki v delu zahteve povsem ugodil in v delu delno ugodil, ter tudi po preučitvi pritožbenih navedb posredoval prosilki dva dokumenta naknadno z obvestilom o odstopu pritožbe IP. V prid navedeni oceni IP je tudi dejstvo, da gre za pogodbo, katere pogodbena stranka ni tudi organ, kot to izhaja že iz samih navedb prosilke. Poleg tega IP ugotavlja, da je organ posredoval IP dodatno zahtevana dokazila in dodatna pojasnila, zato IP tudi iz tega razloga nima razlogov za dvom v navedbe organa. Poleg tega se lahko odgovorna oseba organa na podlagi 15. člena ZInfP kaznuje za prekršek, če IP v skladu s prvim odstavkom 10. člena tega zakona kljub zahtevi ne pošlje zahtevanega dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, čeprav z njimi razpolaga. IP tako nima prav nobenega razloga za sum, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati prosilki (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Organ je torej po mnenju IP podal ustrezna pojasnila in priložil v potrditev svojih navedb tudi ustrezna dokazila, in sicer zaslonske slike, iz katerega izhaja, da zahtevanih dokumentov nima. Tudi namigi javne uslužbenke organa oziroma napotila, naj prosilka pridobi dokumente od … še ne pomenijo, da organ z zahtevano pogodbo dejansko razpolaga. Poleg tega imenovana javna uslužbenca navedbe prosilke zanika, pri čemer organ pojasnjuje še, da je bila prosilka prisotna na 12. redni seji Občinskega sveta v decembru 2024 in da ni bilo osebnega razgovora prosilke z imenovano javno uslužbenko, saj so bili prisotni pri razgovoru tudi drugi člani Občinskega sveta in nekateri svetniki. Ob tem IP še dodaja, da ne glede na to, da je organ soustanovitelj zadruge, to še ne pomeni, da razpolaga z vsemi dokumenti, ki se nanašajo na …, ker tudi ni smiselno, da bi z njimi razpolagal.

(22) IP tako zaključuje, da pri zahtevani pogodbi, sklenjeni med … in družbo ..., glede pravic in obveznosti iz naslova delovanja VE Mali Log, niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, zato je IP sledil odločitvi organa, da zahtevo prosilke v tem delu zavrne, ker z zahtevanim dokumentom ne razpolaga v materializirani obliki.

9. redna seja Občinskega sveta organa (3. točka zahteve)

(23) Prosilka je v 3. točki zahteve zahtevala tudi podlage za določena nakazila organa …. Organ je v izpodbijani odločbi navedel posamezne seje, ki se nanašajo na zahtevane podatke, med drugimi tudi 9. redno sejo 2021. Prosilka je v pritožbi izpostavila, da navedena seja ne obstaja.

(24) IP ugotavlja, da gre pri navedbi te seje v izpodbijani odločbi dejansko za lapsus. IP tako kot prosilka ugotavlja, da je 9. redna seja potekala leta 2020 in ne 2021. Da navedena seja ne obstaja in da gre za lapsus pri navajanju zadevnih sej, je navedel v pojasnilu IP 5. 3. 2025 tudi organ. Pojasnil je tudi, da so v vseh ostalih navedenih sejah Občinskega sveta podatki, ki jih zahteva prosilka. Organ je sicer prosilki podal tudi napotilo na svoje spletne strani, kjer so seje Občinskega sveta organa objavljene. Da so vabila na seje Občinskega sveta organa, gradiva ter sprejeti predpisi objavljeni na spletnih straneh organa, ugotavlja tudi IP.

(25) Upoštevaje navedeno IP zaključuje, da organ z zapisnikom 9. redne seje 2021 Občinskega sveta organa ne razpolaga v materializirani obliki. Ker torej pogoji za informacijo javnega značaja niso izpolnjeni, se pritožba prosilke v tem delu prav tako zavrne iz tega razloga. Ob tem IP pripominja, da del zahteve, v katerem je organ prosilki ugodil, ni predmet presoje IP. IP je namreč pristojen odločati le o pritožbah zoper odločbe, s katerimi je organ zahtevo prosilca zavrnil ali zavrgel oziroma kako drugače kršil pravico dostopa do informacij javnega značaja.

Računi oziroma druge podlage za plačila za meritve vetra (6. točka zahteve)

(26) V zvezi s temi zahtevanimi dokumenti za plačila meritve vetra je organ IP pojasnil, da je prosilki že bila posredovana podlaga za plačilo poslovnemu subjektu … (v nadaljevanju: …). IP ugotavlja, da je prosilka sicer prejela z izpodbijano odločbo kartico finančnega knjigovodstva, ki se nanaša na plačilo storitev poslovnemu subjektu …, je pa organ naknadno posredoval IP še račun št. 2017-4 z dne 21. 2. 2017. IP ugotavlja, da organ razpolaga v materializirani obliki z zahtevanim računom v zvezi z meritvami vetra, saj ga je tudi posredoval IP. Ker so torej v tem delu zahteve izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, je IP o dostopu do računa št. 2017-4 z dne 21. 2. 2017 odločil v 1. točki izreka te odločbe. V zvezi s podatki poslovnega subjekta pa IP dodaja, da niso varovani osebni podatki družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen; podatki so javni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah, Zakona o poslovnem registru in Zakona o sodnem registru. Podatki o samostojnem podjetniku, s katerimi ta nastopa kot poslovni subjekt na trgu in je v tem smislu tudi naveden na računu, torej niso varovani osebni podatki. Samostojni podjetnik posameznik je namreč glede na veljavno statusno pravno ureditev gospodarskih subjektov fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Ni torej pravna oseba in tudi ni gospodarska družba, je pa nosilec gospodarskega podjema, »imetnik« podjetja in zato enakovreden gospodarski subjekt nasproti npr. gospodarskim družbam, zato je podlaga za razkritje podatkov dana v navedenih zakonih.

(27) Glede pritožbenih navedb, da je iz zapisnika 15. seje Občinskega sveta z dne 23. 9. 2021 razvidno, da »naj bi občina za meritve vetra v Malem Logu plačala 80.000 € slovenskemu podjetju, 65.000 € pa avstrijskemu podjetju«, pa je organ navedel, da omenjeni zneski v letih 2021 in 2022 sploh niso bili planirani, kaj šele porabljeni. Navedel je tudi, da so proračuni in zaključni računi organa javno dostopni na njegovih spletnih straneh. Organ je sicer v potrditev svojih navedb IP predložil izsek iz zadevnega zapisnika, proračuna za leti 2021 in 2022 ter zaključna računa, iz katerih je razvidna poraba sredstev na postavki 12003 investicije v pridobivanje energije s pomočjo vetra, sončne energije, v katera je IP tudi vpogledal.

(28) IP je tako v tem delu zahteve odločil o dostopu do računa št. 2017-4 z dne 21. 2. 2017, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, sicer je pa navedbam organa, da z drugimi računi za plačila meritve vetra ne razpolaga, sledil, saj kot je že predhodno utemeljeval IP nima razloga, da bi v navedbe organa dvomil. Poleg tega je organ prosilki v tem delu zahteve posredoval kartice finančnega knjigovodstva v prepričanju, da je zahtevi prosilke dejansko ugodil.

Podatki o stopnji in vrsti izobrazbe članov Nadzornega odbora organa za čas od 2014 dalje (9. točka zahteve)

(29) Organ je dostop do zahtevanih podatkov o stopnji in vrsti izobrazbe članov Nadzornega odbora organa za čas od 2014 dalje prav tako zavrnil iz razloga, da z njimi ne razpolaga v materializirani obliki. Na poziv IP je nato pojasnil, da je imenovanje članov v nadzorni odbor vedno potekalo na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (v nadaljevanju: KMVI), kar je razvidno iz zapisnikov sej, ta komisija pa je nato predloge za člane posredovala občinskemu svetu v potrditev.  Pojasnil je tudi, da so v sistemu knjiženja vpisani samo sklepi, ki so bili sprejeti na sejah, na katerih so bili predlagani kandidati za nadzorni odbor tudi potrjeni. Gre namreč za majhno občino (cca. 1.800 prebivalcev), zato se je kandidate predlagalo na podlagi splošnega poznavanju, tako glede izobrazbe kot izkušenj. Nadalje je pojasnil, da je zaradi majhnosti kraja in nezainteresiranosti ljudi za opravljanje te funkcije, v letu 2024 izvedel postopek (javni poziv), preko katerega so iskali nadomestnega člana (po odstopu ene izmed članic) za opravljanje funkcije v nadzornem odboru. KMVI se je predložilo izpolnjene izjave kandidatov v pregled in preučitev. Potrditev nadomestnega člana je bila na 10. redni seji Občinskega sveta organa in v gradivu te seje so tudi obrazložitve komisije – javno dostopne na spletu. Organ je IP ob tem predložil še predlog kandidatke za nadomestno članico.

(30) Upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ ter posredovana pojasnila IP tudi v tem delu sledi ugotovitvi organa, da organ z zahtevanimi podatki o stopnji in vrsti izobrazbe članov Nadzornega odbora organa za čas od 2014 dalje ne razpolaga v materializirani obliki, razen glede zahtevanih podatkov za imenovano nadomestno članico Nadzornega odbora organa, o dostopu do katerih se IP opredeljuje v nadaljevanju. Organ je namreč IP naknadno posredoval določene dokumente in dokazila ter podal dodatna pojasnila. IP tako tudi v tem delu zahteve nima prav nobenega razloga za sum, da organ razpolaga še z drugimi zahtevanimi dokumenti, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati prosilki (drugi odstavek 10. člena ZInfP). V potrditev ugotovitve in zaključka IP v tem delu pa je tudi to, dejstvo, da je organ posredoval IP zahtevane podatke za kandidatko, ki je bila imenovana na podlagi javnega poziva KMVI 25. 3. 2024.

(31) Nadalje je IP vpogledal v predlog za nadomestno članico Nadzornega odbora organa, ki jo je Občinski svet organa imenoval na svoji 10. redni seji. IP ugotavlja, da predlog obsega tudi podatke o izobrazbi, kar pomeni, da organ v tem delu razpolaga z zahtevanimi podatki. Nadalje IP ugotavlja, da predstavljajo podatki o izobrazbi nadomestne članice osebne podatke, upoštevaje prvo točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je IP preveril še, ali je za obdelavo zahtevanih podatkov (posredovanje prosilki oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi ZVOP-2. Tako zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v postopku z zahtevo po ZDIJZ, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, predstavlja v obravnavanem primeru določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ko gre za podatke v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Nadzorni odbor organa je namreč v skladu z 28. členom Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju: ZLS) in 9. členom Statuta Občine Loški potok (v nadaljevanju: Statut) eden izmed organov občine, ter na podlagi 32. člena ZLS in 32. člena Statuta tudi najvišji organ nadzora javne porabe v občini. Po oceni IP njegovi člani nedvomno opravljajo javno funkcijo v okviru pristojnosti, ki so določene z ZLS, Statutom in Poslovnikom Nadzornega odbora Občine Loški potok. ZLS, ki ureja postopek imenovanja članov nadzornega odbora, namreč ne določa javnosti kandidatov, za razliko od Zakona o lokalnih volitvah, ki ureja volitve v občinske svete, volitve županov in volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti in glede objave list kandidatov v drugem odstavku 74. člena določa, da se v tem delu smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah v državni zbor. Slednji v 61. členu določa, da mora Državna volilna komisija sezname potrjenih list kandidatov objaviti v medijih ali na drug način, ki ga določi sama, upoštevaje načelo čim širše obveščenosti volivcev ter načelo gospodarnosti, najpozneje petnajst dni pred dnem glasovanja. Poleg tega 33. člen Statuta določa za imenovanje določene pogoje, med drugim je pogoj za opravljanje navedene funkcije določena stopnja strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. IP na podlagi navedenega zaključuje, da so podatki o izobrazbi imenovane nadomestne članice Nadzornega odbora organa … javno dostopni, zato je odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. IP je tako v tem delu odločil o t.i. delnem dostopu do dokumenta na podlagi 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, upoštevaje zahtevo prosilke, ki se nanašajo na podatke o stopnji in vrsti izobrazbe članov Nadzornega odbora organa.

Dokumenti, iz katerih je razvidno, kateri župani, podžupani, uslužbenci organa in občinski svetniki so bili od časa ustanovitve …, njeni člani (v kakšnem časovnem obdobju) oziroma so bili člani nadzornega in upravnega odbora (12. točka zahteve)

(32) Organ je glede te točke zahteve prosilke posredoval IP zaslonsko sliko, iz katere izhaja pregled zadev, s katerimi razpolaga organ v zvezi z …. Ob tem je pojasnil še, da verjetno članstvo poteka tako kot npr. članstvo v PGD, kar pomeni, da se ureja znotraj institucije, v katero se člani vpisujejo in na podlagi njihovih pogojev, papirjev ipd., zato organ nima razloga, da bi razpolagal s temi dokumenti.

(33) IP tako, upoštevaje prvi odstavek 4. člena ZDIJZ, navedbe organa in posredovano zaslonsko sliko iz programa knjiženja, tudi v tem delu sledi navedbam organa, da z zahtevanimi podatki o tem, kateri župani, podžupani, uslužbenci organa in občinski svetniki so bili od časa ustanovitve …, njeni člani (v kakšnem časovnem obdobju) oziroma so bili člani nadzornega in upravnega odbora, ne razpolaga v materializirani obliki.

(34) IP namreč nima nobenega razloga, da navedbam organa ne bi verjel, ter se v izogib ponavljanju sklicuje na svoje predhodne navedbe glede neobstoja zahtevanih dokumentov. Poleg tega je ugotoviti, da zahteva prosilke podatke, ki za organ oziroma njegovo delo in pristojnosti niso pomembni, kot je to izpostavil tudi organ sam. In dejstvo je, da so zadruge organizacije vnaprej nedoločenega števila članov in da je članstvo prostovoljno (Zakon o zadrugah). IP na tem mestu tako ponovno poudarja, da so zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več), kar pomeni, da niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo.

(35) IP zaključuje, da tudi pri zahtevanih o tem, kateri župani, podžupani, uslužbenci organa in občinski svetniki so bili od časa ustanovitve … njeni člani (v kakšnem časovnem obdobju) oziroma so bili člani nadzornega in upravnega odbora, niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja.

Sklepno

(36) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilke ugodil delno, v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilke zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, ko to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(37) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(38) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper ta sklep in odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi ta sklep in odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke