prosilec - Občina Loška dolina

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, ki je, iz razloga varstva osebnih podatkov, prosilki zavrnil dostop do prijav neizbranih kandidatov za zasedbo uradniškega delovnega mesta, pri čemer je organ zavzel stališče, da delni dostop ni mogoč. IP je ugotovil, da je organ izpodbijano odločbo oprl na pravilno materialno podlago in pravilno zaključil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pritrditi gre namreč razlogom izpodbijane odločbe, iz katerih izhaja, da za razkritje imen in priimkov neizbranih kandidatov, ni pravne podlage. IP je prav tako sledil stališču organa, da delni dostop do presojane dokumentacije ni mogoč, zato je pritožbo prosilke zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-460/2024/2

Datum: 10. 12. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………… (dalje prosilka), z dne 29. 11. 2024, zoper odločbo Občine Loška dolina, Cesta notranjskega odreda 2, 1386 Stari trg pri Ložu (dalje organ), št. 090-0019/2024 z dne 18. 11. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilke z dne 29. 11. 2024 zoper odločbo Občine Loška dolina št. 090-0019/2024 z dne 18. 11. 2024 , se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je dne 22. 10. 2024 pri organu vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je želela prejeti fotokopije vseh dokumentov iz zadeve »Javni natečaj za zasedbo uradniškega delovnega mesta Višji svetovalec za splošne in stanovanjske zadeve v občinski upravi Občine Loška dolina«, ki je bil objavljen na spletni strani občine, dne 18. 10. 2023, številka zadeve 110-0016/2023.

Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. 090-0019/2024 z dne 18. 11. 2024 (dalje izpodbijana odločba), s katero je zahtevi delno ugodil. Posredoval ji je fotokopiji naslednjih dokumentov: sklepa o imenovanju komisije z dne 18. 10. 2023 in uradnega zaznamka z dne 6. 11. 2023 (točka 1 izreka izpodbijane odločbe). Glede dokumentov: javni natečaj za zasedbo delovnega mesta – višji svetovalec za splošne in stanovanjske zadeve z dne 18. 10. 2023 in obvestila o ustavitvi javnega natečaja z dne 6. 11. 2023 je prosilko napotil na spletno stran občine (točka 2 izreka izpodbijane odločbe), glede prijav za javni natečaj ter seznama kandidatov za izbirni postopek pa je njeno zahtevo, zaradi varstva osebnih podatkov, zavrnil (točke 3 izreka izpodbijane odločbe). V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel definicijo informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ in pojasnil, da je v delu, v katerem so informacije že javno dostopne, na podlagi petega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosilko napotil na svojo spletno stran. V delu, v katerem so informacije v celoti prosto dostopne (tč. 1 izreka), pa ji je dokumenta posredoval. V delu, v katerem je njeno zahtevo zavrnil (glede seznama in prijav neizbranih kandidatov) se je skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in pojasnil, da na predmetnem javnem natečaju ni bil izbran noben kandidat. Prijave kandidatov ter seznam kandidatov po njegovi oceni vsebujejo varovane osebne podatke, glede katerih ni pravne podlage za njihovo posredovanje javnosti. Preveril je, ali je mogoče izvesti delni dostop ter zaključil, da ta, zaradi velike vsebnosti in koncentracije varovanih osebnih podatkov, ni možen. Če bi organ v zahtevanih dokumentih prekril vse varovane osebne podatke, bi prosilka prejela samo prazne obrazce. Posledično je zahtevo prosilke v tem delu zavrnil ter odločil, da v postopku posebni stroški niso nastali.

Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilka vložila pritožbo z dne 29. 11. 2024. Pritožuje se v delu, v katerem ji je organ dostop zavrnil in navaja, da bi ji organ lahko posredoval zahtevane dokumente brez osebnih podatkov (npr. s številko in datumom dokumenta). Meni, da odločitev organa, da ni možno posredovati dokumentacije na način, da se osebni podatki prekrijejo, ni pravilna in da se organ s tem izogiba posredovanju dokumentov. Predlaga, da IP njeni pritožbi ugodi, da odločitev spremeni in njeni zahtevi ugodi.

Organ je dne 6. 12. 2024 odstopil pritožbo prosilke v odločanje IP. Pri tem je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe. Organ je navedel, da pri svoji odločitvi vztraja in je ne bo nadomestil.

Pritožba ni utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Ker je organ prosilki v 1. in 2. točki izreka izpodbijane odločbe v celoti ugodil, ima prosilka pravovarstveni interes v tem pritožbenem postopku samo v delu, v katerem je organ njeno zahtevo zavrnil (3. točka izreka izpodbijane odločbe).  

S 3. točko izreka izpodbijane odločbe je organ prosilki zavrnil dostop do prijav na javni natečaj ter do seznama kandidatov, in sicer iz razloga varstva osebnih podatkov. Posledično se je IP v tem pritožbenem postopku ukvarjal z vprašanjem, ali in v katerem delu je podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

-       Glede izjeme varstva osebnih podatkov

Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2).

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Glede na navedeno ni dvoma, da vsi podatki, vsebovani v vlogah prijavljenih kandidatov, izpolnjujejo merila za osebne podatke.

Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna), med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Tako zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v postopku z zahtevo po ZDIJZ, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi določba prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se, ne glede na obstoj izjeme (osebni podatek) dostop dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ali če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Ali gre dejansko za tovrstne informacije, pa je treba ugotavljati za vsak primer posebej, saj gre za zakonsko določilo, ki je pravno nedoločno, kar pomeni, da je treba njegovo vsebino opredeliti za vsak posamezni primer, pri tem pa je treba izhajati iz namena zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov. 

V obravnavani zadevi je po oceni IP za odločitev ključna ugotovitev, da na javnem natečaju, na katerega se nanaša zahteva prosilke za posredovanje dokumentacije, ni bil izbran noben kandidat. Predmet presoje so torej prijave neizbranih kandidatov. Organ z nobenim od prijavljenih kandidatov, ki so sodelovali v postopku, ni sklenil pogodbe o zaposlitvi, posledično pa nihče od kandidatov s tem v zvezi ni vstopil v delovno razmerje v javnem sektorju in ni pridobil statusa javnega uslužbenca. Določba prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki dopušča razkritje osebnih podatkov, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, tako v obravnavanem primeru ne pride v poštev. Vsi osebni podatki, ki jih vsebuje seznam prijavljenih kandidatov in njihove prijave za zasedbo delovnega mesta, so tako varovani osebni podatki, ker ni pravne podlage za njihovo posredovanje javnosti (tudi prosilki) kot prosto dostopnih informacij javnega značaja. O vprašanju, ali so prijave neizbranih kandidatov prosto dostopne informacije javnega značaja, je IP sicer že večkrat odločal in zavzel stališče, da gre za varovane osebne podatke (tako npr. v odločbi IP št. 090-145/2019 z dne 4. 7. 2019 in št. 090-265/2020), s čimer IP tudi v tej zadevi sledi svoji praksi.

-       Glede delnega dostopa

Izhajajoč iz ugotovitve, da so podatki o neizbranih kandidatih varovani osebni podatki, je IP dalje presojal, ali je do posameznih prijav kandidatov na delovno mesto višji svetovalec za splošne in stanovanjske zadeve, ter do seznama teh kandidatov, možno izvesti delni dostop, kot to določa 7. člen ZDIJZ. Prosilka namreč temu v pritožbi izrecno oporeka in se ne strinja z ugotovitvijo organa, da delni dostop ni možen.

Z vpogledom v posamezne prijave kandidatov za navedeno delovno mesto, je IP ugotovil, da so vse prijave podane v obliki izpolnjenega obrazca »vloga za zaposlitev«, ki ga je v okviru javnega natečaja organ objavil na svoji spletni strani, https://www.loska-dolina.si/javni-natecaj-za-zasedbo-uradniskega-delovnega-mesta-10/. Posamezna vloga vsebuje podrobne osebne podatke prijavljenega kandidata, poleg imena in priimka, datuma rojstva, naslova, izobrazbe, tudi podatke o predhodnih zaposlitvah, nazivih delovnim mest, pridobljenih delovnih izkušenj, delovnih področjih, kratkemu življenjepisu, izjavi o izpolnjevanju pogojev, priložena pa so tudi dokazila.

Delni dostop je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona (izjeme – op. IP) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Nadalje je ta določba konkretizirana v 19. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljevanju: Uredba), iz katere sledi, da je delni dostop mogoč, če je varovane informacije mogoče iz dokumenta fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne. Ne glede na to se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu. Obe navedeni določbi opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Vendar pa implementacija delnega dostopa ne predstavlja samo tehničnih težav ločevanja prosto dostopnih od zavarovanih podatkov, temveč tudi vprašanje smiselnosti delnega dostopa. Že Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da delnega dostopa ni treba odobriti takrat, ko bi bil ta brez smisla, ker bi bili dostopni dokumenti brez posebne vrednosti za prosilca (primer Olli Mattila proti Komisiji in Svet EU, št. T-204/99, z dne 12. 7. 2011, ECR II-226). Delni dostop je torej treba omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta tehnični in vsebinski vidik.

Posamezne vloge kandidatov, kot tudi seznam prijavljenih kandidatov, vsebujejo številne varovane osebne podatke, zato tudi po oceni IP delni dostop v obravnavnem primeru ni mogoč. Koncentracija varovanih osebnih podatkov in njihova medsebojna prepletenost v presojanih dokumentih je namreč tako velika, da izločitev nevarovanih podatkov iz dokumentov ne bi bila možna na način, da varovani osebni podatki ne bi bili ogroženi. Če pa bi v presojanih dokumentih prekrili vse varovane osebne podatke, bi prosilka prejela samo prazen obrazec »vloge za zaposlitev«, ki je že javno dostopen in ji ga je organ že posredoval v okviru napotitve na svojo spletno stran (točka 2 izreka izpodbijane odločbe). Posledično pritožba prosilke v zvezi z neizvedbo delnega dostopa ni utemeljena.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločba organa pravilna in zakonita, pritožba prosilke pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke