prosilec - Občina Loška dolina

POVZETEK:

IP je odločal o pritožbi zoper sklep o stroških, čemer ni bilo sporno, da je organ prosilcu posredoval (in zaračunal) 930 fotokopij A4, prosilec pa je oporekal zaračunavanju dodatnih 456 fotokopij A4, ki mu jih je organ zaračunal zaradi izvedbe delnega dostopa (prekrivanja varovanih osebnih podatkov). IP ni sledil pritožbenim navedbam prosilca, da organ za potrebe izvedbe delnega dostopa in anonimizacije dokumentov ne bi smel »pripraviti« dveh fotokopij. Prvo vodilo pri izvedbi delnega dostopa, ki ga morajo zasledovati organi v postopkih dostopa do informacij javnega značaja, je varstvo varovanih informacij, pri čemer mora organ zagotovitvi vse potrebno, da varovane podatke pred posredovanjem dokumenta izloči in jih trajno napravi nedostopne, šele s tako anonimiziranimi dokumenti pa lahko seznani prosilca. Posledično je IP ugotovil, da je organ stroške zaračunal pravilno in je pritožbo prosilca zavrnil. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-229/2024/12

Datum: 19. 6. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …………………………(v nadaljevanju prosilec), z dne 6. 6. 2024, zoper sklep Občine Loška dolina, Cesta notranjskega odreda 2, 1386 Stari trg pri Ložu (v nadaljevanju organ), št. 090-0007/2024-6 z dne 6. 5. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 6.6.2024, zoper sklep Občine Loška dolina, št. 090-0007/2024-6 z dne 6.5.2024, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je pri organu dne 22. 3. 2024 vložil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, s katero je zahteval izpis zadeve iz programa ODOS za razpis Letni program športa za leto 2022 in 2023 ter fotokopije (črnobele) pisnih poročil prejemnikov sredstev iz omenjenega razpisa za 2023. Z zahtevanimi informacijami se je želel seznaniti v fizični obliki, saj je kot način seznanitve navedel »po redni pošti«.

Organ je prosilca dne 22.3.2024 po elektronski pošti, dne 12. 4. 2024 pa še fizično po pošti, na njegov naslov, seznanil s tem, da mu bo za posredovanje informacij javnega značaja zaračunal stroške skladno s 34. členom ZDIJZ in 17. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.

O zahtevi prosilca je organ dne 3. 5. 2024 izdal odločbo št. 090-0007/2024-5, s katero je njegovi zahtevi delno ugodil tako, da mu je dovolil dostop do izpisa zadeve iz programa ODOS za razpis Letni program športa za leto 2022 in 2023 ter do pisnih poročil 13 prejemnikov sredstev iz omenjenega razpisa za 2023, pri čemer je organ prekril varovane osebne podatke (ime in priimek, rojstni podatek, prebivališče športnikov, rekreativcev, strokovnega kadra). Organ je v odločbi navedel tudi, da ker bodo materialni stroški dostopa presegli 20 EUR, bo o tem izdan poseben sklep.

O stroških dostopa do informacij javnega značaja je organ dne 6. 5. 2024 izdal sklep št. 090-0007/2024-6, pri čemer je odločil, da stroški dostopa z DDV skupaj znašajo 121, 96 EUR. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa organ med drugim navaja, da je prosilcu posredoval 930 fotokopij, zaradi delnega dostopa (prekrivanje varovanih osebnih podatkov), pa je organ naredil še 456 fotokopij, kar skupaj znaša 1.386 fotokopij. Upoštevaje ceno ene fotokopije A4, ki je 0,06 EUR, to skupaj znese 83,16 EUR brez DDV oziroma 101,46 EUR z DDV. Temu je organ prištel še poštnino v višini 20,50 EUR z DDV. Skupni stroški dostopa so tako 121,96 EUR.

Zoper sklep o stroških št. 090-0007/2024-6 je prosilec dne 6.6.2024 pri organu vložil pritožbo (dalje izpodbijani sklep). Navaja, da mu je organ poleg posredovanih fotokopij (930) neupravičeno zaračunal še kopije zaradi prekrivanja osebnih podatkov (456 fotokopij). Ker zakonsko ni opredeljeno, kako naj organi zagotovijo varovanje osebnih podatkov, meni, da bi organ moral to izvesti na način, da prosilcu ne bi nastali dodatni stroški. Nikjer ni navedeno, da je treba kopirati dvakrat, prosilec pa prejme eno kopijo ter plača dve kopiji. Po njegovem so za prekrivanje podatkov na voljo tudi manj ali bolj sofisticirane rešitve. Ker zakon tega ne določa, prosilec organ poziva k izdaji novega sklepa, brez zaračunavanja dodatnih kopij.

Pritožbo prosilca je organ dne 17. 6. 2024, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, posredoval v odločanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru je med organom in prosilcem sporno, ali je organ prosilcu za posredovanje informacij javnega značaja pravilno zaračunal stroške, pri čemer ni sporno, da je organ prosilcu posredoval (in zaračunal) 930 fotokopij A4, prosilec pa oporeka zaračunavanje 456 fotokopij A4, ki mu jih je organ zaračunal zaradi izvedbe delnega dostopa (prekrivanja varovanih osebnih podatkov).

IP najprej pojasnjuje, da je nesporno, da lahko organ v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZDIJZ prosilcu zaračuna materialne stroške posredovanja zahtevanih informacij, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov. Ob tem IP dodaja, da prvi odstavek citiranega člena določa, da je vpogled v zahtevano informacijo brezplačen le, kadar ne terja izvajanja delnega dostopa v skladu s 7. členom tega zakona. To pomeni, da nastali materialni stroški dostopa do informacij javnega značaja niso povezani le s fizičnim nosilcem informacij (npr. papirjem), ki ga prejme prosilec, ampak lahko organ prosilcu zaračuna vse materialne stroške, ki nastanejo v zvezi s posredovanjem informacij v primeru delnega dostopa, tudi če npr. prosilec fizičnega nosilca informacij (npr. papirja) sploh ne prejme, ker je npr. zahteval vpogled. Ker navedeno jasno izhaja iz prvega odstavka 34. člena ZDIJZ, tako ni mogoče slediti pritožbenim navedbam prosilca, da mu organ materialnih stroškov, ki nastanejo zaradi izvedbe delnega dostopa, sploh ne sme zaračunati.

Je pa IP v nadaljevanju presojal, ali je organ izpolnil vse zakonske predpostavke za zaračunavanje stroškov in ali je pravilno izračunal višino stroškov. Ker tretji odstavek 36. člena ZDIJZ določa, da je organ dolžan prosilca vnaprej opozoriti na plačilo stroškov, je IP najprej preverjal ta kriterij. Ugotovil je, da je organ prosilca dvakrat (dne 22. 3. in dne 12.4.2024) vnaprej pravilno opozoril na plačilo stroškov. Po opozorilu na plačilo stroškov, je imel prosilec, na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZDIJZ, pravico vnaprej zahtevati višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal organ, vendar tega ni izkoristil.

IP je dalje vpogledal v dokumentacijo 13 prijaviteljev, ki je bila predmet presoje organa na prvi stopnji in je ugotovil, da je organ pravilno ocenil, da presojani dokumenti vsebujejo tudi varovane osebne podatke, ki jih je pred posredovanjem prosilcu treba izločiti. Ob tem prosilec prekritju osebnih podatkov ni nasprotoval, saj zoper odločbo št. 090-0007/2024-5, s katero je organ njegovi zahtevi delno ugodil, ni vložil pritožbe. Prav tako prosilec ni nasprotoval obsegu posredovane dokumentacije, to je številu fotokopij, prereka le dejstvo, da mu je organ zaračunal tudi kopije (456) za izvedbo delnega dostopa. Predmet tega pritožbenega postopka tako ni vprašanje, ali je organ pravilno prekril varovane osebne podatke, ampak le vprašanje, ali je s tem v zvezi prosilcu upravičeno zaračunal materialne stroške delnega dostopa.

Način zaračunavanja stroškov in stroške, ki jih organ lahko zaračuna, v skladu z določbo drugega odstavka 35. člena ZDIJZ enotno ureja Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljevanju Uredba). Posledično ima prosilec vedno možnost preveriti, na kakšen način oziroma v kakšni višini lahko organ zaračuna stroške, saj je le-ta objavljen v obliki Uredbe, ki je javno objavljena in dostopna vsakomur. 

Kadar presojani dokumenti vsebujejo tudi varovane podatke, kot v obravnavanem primeru, izvedbo delnega dostopa ureja 7. člen ZDIJZ, ki pravi, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta.

Nadalje tehnično izvedbo delnega dostopa podrobneje ureja Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja v 19. členu, ki pravi, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena zakona, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče na kopiji fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki (to pa je oblika oziroma način seznanitve, ki ga je prosilec zahteval v obravnavanem primeru). Ne glede navedeno se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu.

Iz navedenega izhaja, da je prvo vodilo pri izvedbi delnega dostopa, ki ga morajo zasledovati organi v postopkih dostopa do informacij javnega značaja, varstvo varovanih informacij, pri čemer mora organ zagotovitvi vse potrebno, da varovane podatke pred posredovanjem dokumenta izloči in jih trajno napravi nedostopne, šele s tako anonimiziranimi dokumenti pa lahko seznani prosilca.

V zvezi z vprašanjem, katere materialne stroške lahko organ pri tem zaračuna prosilcu, je treba upoštevati določbo 16. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja. Ta v drugem odstavku med drugim določa, da lahko organ prosilcu zaračuna materialne stroške za posredovanje prepisa, fotokopije ali nosilca elektronskega zapisa zahtevane informacije, pri čemer se kot prepis šteje izdelava kakršnegakoli dvojnika s tehničnimi sredstvi, zaračuna pa mu lahko tudi izdelavo fotokopije zaradi izvajanja delnega dostopa za vpogled v dokumente.

IP ni sledil pritožbenim navedbam prosilca, da organ za potrebe izvedbe delnega dostopa in anonimizacije dokumentov ne bi smel »pripraviti« dveh fotokopij. Iz pojasnila organa, ki ga je ta podal IP v dopisu št. 090-0007/2024 z dne 13. 6. 2024 ob odstopu pritožbe, namreč izhaja, da organ delnega dostopa, to je prekrivanja varovanih podatkov, ni smel izvesti na originalnih dokumentih, ampak je moral v ta namen najprej pripraviti fotokopije, na katerih je potem ročno, z edigs korekturnim trakom, oziroma nalepko na kopiji, prekril varovane podatke, tako pripravljene fotokopije pa je moral še enkrat skopirati, saj je samo na ta način lahko zagotovil, da so prekriti podatki dejansko ostali trajno in nepovratno varovani in tako prosilcu nedostopni. Vsi materialni stroški, ki jih je organ zaračunal prosilcu, torej tudi materialni stroški povezani z delnim dostopom, so organu nesporno nastali in jih je ta upravičeno zaračunal prosilcu.

Ker je prosilec v obravnavanem primeru kot način seznanitve zahteval fizične fotokopije, tudi niso utemeljene njegove pritožbene navedbe, da bi organ lahko za delni dostop uporabil bolj sofisticirane tehnične rešitve. Organ je namreč presojane dokumente, na katerih je prekrival podatke, obravnaval v fizični obliki, takšen pa je bil tudi način seznanitve, ki ga je zahteval prosilec. Ob tem tudi IP ni znan noben drug tehnični način izvedbe delnega dostopa na fizični fotokopiji, kot je ročno prekrivanje varovanih podatkov s prekrivnim sredstvom (potemnitev ali prebelitev). Ker so iz tako pripravljenih fotokopij izvirnih dokumentov, varovani podatki še vedno lahko razvidni (prekrivno sredstvo se lahko odstrani, potemnjeni varovani podatki so vidni s hrbtne strani papirja ali pod določeno svetlobo,..), je ponovna fotokopija edina zanesljiva metoda, da se podatki dejansko trajno naredijo nedostopni, kot to zahtevata 7. člen ZDIJZ in 19. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.

Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da je organ prosilcu za posredovane informacije javnega značaja pravilno zaračunal tudi materialne stroške delnega dostopa, kot ti izhajajo iz izpodbijanega sklepa. Pritožba prosilca zoper izpodbijani sklep je posledično neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka