prosilec - Občina Loška dolina

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dostop do informacije, kdo od zaposlenih na Občini Loška dolina, kdaj in na kakšen način je pridobil informacijo, da se pod določeno številko na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani vodi kazenski pregon zoper bivšega zaposlenega, organ pa je njegovo zahtevo zavrnil, ker z  informacijami v tem delu ne razpolaga. IP po preučitvi pritožbe ugotavlja, da organ s takimi dokumenti ne razpolaga in da so organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Prosilec ni zahteval dostopa do informacij javnega značaja, kot jih opredeljuje 4. člen ZDIJZ, organ pa tudi ne razpolaga z dokumentom, iz katerega bi izhajal odgovor na vprašanje prosilca, zato je pritožba prosilca neutemeljena.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-271/2023/4

Datum: 12. 9. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 25. 8. 2023, zoper odločbo Občine Loška dolina, Cesta Notranjskega odreda 2, 1386 Stari trg pri Ložu (v nadaljevanju: organ), št. 090-27/2023, z dne 10. 8. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 25. 8. 2023 zoper odločbo Občine Loška dolina, št. 090-27/2023, z dne 10. 8. 2023, se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Organ je dne 17. 7. 2023 s strani prosilca po elektronski pošti prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je ta zahteval informacijo, kdo od zaposlenih na Občini Loška dolina, kdaj in na kakšen način je pridobil informacijo, da se pod številko … na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani vodi kazenski pregon zoper …. Prosil je tudi za informacijo, zakaj nič od tega ni zavedeno v spisu 221-1/2022, kdo je bil skrbnik te zadeve ter kdaj je bila zadeva zaključena in arhivirana.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-27/2023, z dne 10. 8. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilca delno ugodil in mu posredoval kopijo dokumenta: Zgodovina zadeve 221-0001/2022. V preostalem delu, ki se nanaša na posredovanje informacije, kdo izmed zaposlenih na Občini Loška dolina, kdaj in na kakšen način je pridobil informacijo, da se pod številko … na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani vodi kazenski pregon zoper …, ter na posredovanje informacije, zakaj nič od tega ni zavedeno v spisu 221-1/2022, je organ zahtevo zavrnil. Iz obrazložitve izpodbijane določbe izhaja, da organ z navedenimi informacijami v tem delu ne razpolaga in je zato zahtevo zavrnil. Organ je še navedel, da so organi po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij ni niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij zato, da bi zadostili zahtevi prosilca.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 25. 8. 2023 in še enkrat identično pritožbo dne 27. 8. 2023, neposredno na IP. Ta ga je s pozivom št. 092-115/2023/3 z dne 28. 8. 2023 pozval na dopolnitev pritožbe, ki jo je prosilec dne 29. 8. 2023 dopolnil. IP je nato z dopisom št. 092-115/2023/5 z dne 29. 8. 2023 pritožbo odstopil v reševanje prvostopenjskemu organu, skladno z drugim odstavkom 239. člena ZUP. Organ izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, z dopisom št. 090-56/2023 z dne 5. 9. 2023, odstopil v odločanje IP. Organ je pojasnil, da občina ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval informacijo o številki kazenskega pregona zoper bivšega zaposlenega …, da pa je ta sam posredoval navedeno informacijo na zasebno elektronsko pošto, zato organ tega dokumenta ni knjižil. Na podlagi poziva IP z dne 5. 9. 2023 je organ dne 6. 9. 2023 odstopil še manjkajočo dokumentacijo (zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja).

Prosilec v pritožbi navaja, da je v zahtevi z dne 17. 7. 2023 zaradi razjasnitve na sodišču, v zadevi kazenskega pregona proti …, zaprosil za informacijo glede vira informacij o številki kazenskega pregona …. Župan Matjaž Antončič je namreč to številko navedel v njegovi izjavi, čeprav po arhivu Občine Loška dolina ta informacija na občini ne obstaja. Meni, da je javnost upravičena vedeti, kako je ta informacija prišla na Občino Loška dolina oziroma kdo jo je posredoval in na kakšen način, saj bo o tem govora tudi na sodišču.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v delu, v katerem je organ njegovo zahtevo zavrnil.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je informacija javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

Organi so tako dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev in komentarjev.^[1] Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.).  Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oziroma pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd., ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. V zvezi s tem so brezpredmetne ostale pritožbene navedbe glede postopka na sodišču. Predmet konkretnega pritožbenega postopka je namreč zgolj dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, zato so te pritožbene navedbe neupoštevne.

IP dodaja, da iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga. Podajanje pojasnil in odgovarjanje prosilcem na prejeta vprašanja tako ne pomeni odločanja v postopku po ZDIJZ. Organi v postopku po ZDIJZ na vprašanja niso dolžni odgovarjati, če pa to storijo, njihovi odgovori niso predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ.

Pri pregledu vsebine zahteve prosilca je IP ugotovil, da je prosilec na organ naslovil vprašanja glede konkretnega kazenskega postopka oziroma vira pridobitve številke postopka kazenskega  pregona. Kot že navedeno zgoraj, organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja v okviru postopka po ZDIJZ, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje predmetni dokument. Kot izhaja iz odstopljene dokumentacije, organ z dokumentom, iz katerega bi izhajal odgovor na vprašanje prosilca, ne razpolaga. IP na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve, ob upoštevanju pojasnila organa, nima razlogov za dvom, da organ razpolaga s takim dokumentom, vendar ga ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP, prav tako to ne izhaja iz navedb prosilca v pritožbi. Prosilec v pritožbi celo sam priznava, da informacija o številki pregona na občini ne obstaja.

Glede navedb organa ob odstopu pritožbe, da je bila številka kazenskega pregona posredovana na zasebno elektronsko pošto in zato ni bila knjižena, IP še pojasnjuje, da organ (niti uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja) nima pristojnosti, da bi pregledoval elektronski predal posameznega javnega uslužbenca ali funkcionarja. To pomeni, da niti organ niti IP nimata pooblastila, da bi posegla v komunikacijsko zasebnost posameznika z namenom, da se prepričata, ali bi določena elektronska pošta, ki je službene narave, morala biti evidentirana v sistem dokumentarnega gradiva, pa ni. S tem bi namreč posegli v ustavno zavarovano pravico do komunikacijske zasebnosti javnega uslužbenca ali funkcionarja.[2] Prav tako IP v pritožbenem postopku po ZDIJZ nima pristojnosti, da bi preverjal pravilnost upravnega poslovanja organa in evidentiranja dokumentov ali elektronske pošte, kot to določa Uredba o upravnem poslovanju.

Na podlagi preučitve konkretne zadeve IP tako zaključuje, da je prosilec ni zahteval dostopa do informacij javnega značaja, kot jih opredeljuje 4. člen ZDIJZ, organ pa tudi ne razpolaga z dokumentom, iz katerega bi izhajal odgovor na vprašanje prosilca, zato je pritožba prosilca neutemeljena. IP je ugotovil, da je potrebno njegovo pritožbo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrniti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah^[3] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Navedeno izhaja tudi iz prakse IP, npr. odločbe št. 090-36/2020, št. 090-81/2019, št. 090-160/2018 idr., kot tudi iz upravno sodne prakse, npr. sodbe št. I U 1351/2010 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014.

[2] Navedeno izhaja tudi iz odločbe IP št. 09015/2016/6 z dne 11. 3. 2013.

[3] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.