prosilec - Občina Lendava

Številka: 090-164/2026/2

Datum: 19. 5. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilec), z dne 13. 4. 2026, zoper odločbo Občine Lendava, Glavna ulica 20, 9220 Lendava (v nadaljevanju organ), št. 090-0004/2025-15 z dne 27. 3. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 13. 4. 2026 se ugodi in se odločba Občine Lendava, št. 090-0004/2025-15 z dne 27. 3. 2026 odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

2.     Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 30. 7. 2025 na organ podal zahtevo na podlagi ZDIJZ z dne 29. 7. 2025, s katero je zahteval, da mu organ na naslov ali elektronski naslov posreduje informacije v zvezi s porabo javnih sredstev iz proračuna Občine Lendava v okviru javnega poziva delodajalcem za vključitev mladih iz Občine Lendava v počitniško delo 2025 (objavljen dne 23. 5. 2025, št. objave 430-0012/2025), in sicer:

-               Merila, kriterije in metodologije točkovanja ali razdelitve sredstev (dokumentirano in potrjeno s strani pristojnih organov),

-               Zapisnik komisije o pregledu in ocenjevanju vlog (vključno s podpisi članov in morebitnimi ločenimi mnenji),

-               Sklepe, odločitve in obrazložitve o izboru, vključno z navedbo razlogov, zakaj in na kateri podlagi je bila posameznim prijaviteljem dodeljena določena količina ur sofinanciranja,

-               Podatke o razdelitvi sredstev (upravičenci, število ur sofinanciranja, dodeljeni zneski), in sicer za vse prijavitelje, ki so prejeli podporo.

(2) Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 090-004/2025-11 z dne 24. 11. 2025, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 9. 12. 2025 vložil pritožbo, o kateri je odločil IP z odločbo št. 090-26/2026/2 z dne 23. 2. 2026, s katero je pritožbi ugodil, izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.

(3) Organ je v ponovljenem postopku o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-0004/2025-15, z dne 27. 3. 2026, s katero je zahtevo prosilca ponovno zavrnil.

(4) V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo prosilca ter ponovno, isto kot v predhodni odločbi, navedel, da je prosilca z dopisom z dne 28. 8. 2025 pozval na vpogled v zahtevano dokumentacijo v prostorih Občine Lendava, v času uradnih ur. Prosilec se na vabilo ni odzval in je dne 8. 9. 2025 pri IP vložil pritožbo zoper molk organa. Organ je prosilca z dopisom z dne 3. 10. 2025 ponovno pozval, da vpogleda v zahtevano dokumentacijo v prostorih Občine Lendava, na kar se prosilec ponovno ni odzval. Organ je ugotovil, da prosilec v predmetni zahtevi za posredovanje informacij javnega značaja ni izkazal namena, zaradi katerega bi podatke potreboval, hkrati pa organ ob tem ni zaznal javnega interesa, a je kljub temu prosilcu večkrat omogočil vpogled v zahtevano dokumentacijo v prostorih organa, vendar prosilec omogočenih vpogledov ni izkoristil. Organ je še dodal, da v ponovnem odločanju, ki mu ga je naložil IP, svoje odločitve ne more spremeniti, saj je z odločbo že zavrnil dostop do informacij v obliki, ki jo je prosilec zahteval, je pa prosilcu še vedno na voljo vpogled »in camera«. Organ je zahtevo prosilca ponovno zavrnil iz naslednjih razlogov:

•               Zahtevani dokumenti v točkah 2, 3 in 4 zahteve vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z veljavno zakonodajo.

•               Del zahtevane dokumentacije prosilca v točki 3 in 4 predstavlja poslovno skrivnost, saj vsebuje podatke, katerih razkritje bi lahko povzročilo škodo subjektu na trgu.

•               Organ ugotavlja, da bi razkritje zahtevanih informacij v vseh točkah v obravnavanem primeru lahko vplivalo na neodvisnost odločanja zaradi zaznanih zunanjih pritiskov na komisijo, zato ravna posebej previdno v okviru zakonskih omejitev. Organ je na podlagi navedenega ponovno preučil zahtevo in ugotovil, da zahtevane informacije vsebujejo podatke, katerih razkritje bi lahko povzročilo motnje v delovanju podjetij ter jih izpostavilo različnim pritiskom, vključno s političnimi in javnimi odzivi.

•               Organ ocenjuje, da bi razkritje teh informacij lahko negativno vplivalo na stabilnost poslovanja prijavljenih subjektov ter na širše gospodarsko okolje. Še bolj pa se je pritisk na organ izkazoval v času volilne kampanje, kar organu v celoti lahko le še bolj škodi. Na podlagi navedenega je organ zaključil, da pogoji za dostop do zahtevanih informacij niso izpolnjeni. V nadaljevanju je organ ponovil zapis kot v predhodni odločbi, da je komisija Občine Lendava svoje delo opravila strokovno in korektno, na podlagi pregleda vseh vlog prispelih na javni poziv delodajalcem za vključitev mladih iz Občine Lendava v počitniško delo 2025 in ocenil, da so obtožbe prosilca glede razdelitev sredstev subjektivne narave. Organ vsebine zahtevanih podatkov brez pisne privolitve drugih prijavljenih pravnih oseb ne more posredovati, predvsem iz razloga, ker bi se lahko tako pridobljeni podatki zlorabljali v politične namene, s čimer bi bila lahko podjetjem povzročena nepopravljiva gospodarska škoda. Organ je še dodal, da za razkritje ni podan niti javni interes, zlasti zaradi faze postopkov in občutljivosti poslovnih informacij. Na podlagi navedenega je organ zaključil, da so izpolnjeni pogoji za zavrnitev zahteve za podajo informacij javnega značaja, v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(5) Prosilec je zoper zgoraj navedeno odločbo vložil pritožbo z dne 13. 4. 2026 iz vseh pritožbenih razlogov in dodal, da je izpodbijana odločba nezakonita in arbitrarna, saj organ prve stopnje ni le ponovil prejšnjih napak, temveč je v celoti in zavestno ignoriral pravnomočno odločbo in zavezujoče napotke pritožbenega organa. Izpodbijane odločbe, enako kot prejšnje, ni mogoče preizkusiti. Po oceni prosilca je obrazložitev pavšalna, nekonkretizirana in se ne nanaša na specifične dokumente, ki so predmet zahteve. Organ ni v ničemer sledil napotkom IP ter se je zgolj pavšalno skliceval na obstoj izjem ter ob tem dodal razloge (»zaznani zunanji pritiski«, »čas volilne kampanje« in »zlorabe v politične namene«), ki ne predstavljajo nobene od zakonskih izjem. Po navedbah prosilca je zato podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, prav tako pa je organ tudi zmotno uporabil materialno pravo.

(6) IP je dne 20. 4. 2026 prejel dopis organa z dne 16. 4. 2026, št. 090-0004/2025-17, s katerim je poslal pritožbo prosilca v odločanje IP. Ob tem je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.

Pritožba je utemeljena.

(7) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(8) IP ugotavlja, da organ, kljub jasnemu navodilu, ki ga je dal IP v svoji odločbi št. 090-26/2026/2 z dne 23. 2. 2026, ni ravnal v skladu z navedeno odločbo in celo zmotno zapisal, »da svoje odločitve ne more spremeniti, saj je z odločbo že zavrnil dostop do informacij v obliki, ki jo je prosilec zahteval, še vedno pa ima prosilec na voljo »vpogled in camera««. V tej zvezi IP poudarja, da je v tretjem odstavku 251. člena ZUP izrecno določeno, da je organ prve stopnje dolžan v ponovljenem postopku »vseskozi ravnati po odločbi organa druge stopnje«, kar pomeni, da pri ponovnem odločanju ni več popolnoma samostojen, kot si to zmotno razlaga organ^[1]. Pripombe in napotila organa druge stopnje mora organ prve stopnje dosledno upoštevati, da se ne bi ponovile napake prejšnjega postopka^[2]. Slednje je tudi v skladu s sodno prakso. Tako je Upravno sodišče RS v sodbi št. IU 1722/2019-15 z dne 27. 5. 2020 zapisalo, da »je v skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP prvostopenjski organ dolžan ravnati v skladu z odločbo drugostopenjskega organa, kar pomeni, da je v upravnem postopku prvostopenjski organ vezan na navodila drugostopenjskega organa«. To velja zlasti v postopkovnem smislu, torej v smislu določil ZUP, da je prvostopenjski organ podrejen odločitvam drugostopenjskega organa, kar pomeni, da se je po njegovih navodilih dolžan ravnati (točka 8. omenjene sodbe). IP je s svojo prvotno odločbo št. 090-26/2026/2 z dne 23. 2. 2026, odločitev organa odpravil, prav z namenom, da organ v ponovnem odločanju odloči v skladu z napotki IP. Zato je napačna trditev organa, da svoje odločitve ne more več spremeniti, saj je njegovo odločitev odpravil IP. Organ nadalje tudi zmotno navaja »vpogled »in camera««, saj je nepravilno »združil« dva različna instituta, vpogled je namreč ena izmed oblik dostopa do informacij javnega značaja, ki si jo lahko sam izbere prosilec, ogled »in camera« pa pomeni procesno dejanje IP, da kot pritožbeni organ, običajno v prostorih organa, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju podatka. Organ torej ne more prosilcu zagotoviti »vpogleda in camera«, saj slednje, kot rečeno, v takšni povezavi ne obstaja. Glede na to, da organ vztrajno zatrjuje, da prosilec ni izkoristil možnosti vpogleda, hkrati pa na splošno zavrača dostop zaradi obstoja izjem poslovne skrivnosti in varstva osebnih podatkov, je izpodbijana odločba tudi iz tega razloga pravno nevzdržna in kontradiktorna. Če je organ pripravljen dokumente »pokazati« ni logično, zakaj prosilcu ne omogoči tudi dostopa v elektronski obliki. Izjeme so podane ali pa niso, sam način seznanitve z zahtevano informacijo pa obsega dostopa ne spremeni.

(9) Organ se torej tudi v ponovljenem postopku ni opredelil do zahtevanih informacij na način, da bi konkretiziral dokumente, ki so bili predmet njegove presoje in se do vsakega posebej opredelil v primeru obstoja katere izmed izjem po ZDIJZ, kakor tudi glede porabe javnih sredstev in možnosti delnega dostopa, kot mu je bilo naročeno, temveč je zgolj povzel zahtevo prosilca in dostop zavrnil na splošno, sklicujoč se na izjemi varstva osebnih podatkov in poslovne skrivnosti. To pomeni, da iz izreka izpodbijane odločbe ponovno ni razvidno, o katerih dokumentih je organ odločil. Takšen izrek, kot ga vsebuje izpodbijana odločba, ne zadosti določbi 213. členu ZUP, ki določa, da mora biti v izreku odločeno o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. IP nadalje ugotavlja, kot zatrjuje tudi prosilec v pritožbi, da je pomanjkljiva tudi obrazložite izpodbijane odločbe, saj se je organ zgolj pavšalno skliceval na obstoj izjem, ne da bi jih apliciral na konkretne dokumente. Prav tako organ ni izvedel preizkusa z vidika porabe javnih sredstev in možnosti izvedbe delnega dostopa. Obrazložitev je tako ostala na deklaratorni ravni in ne omogoča preizkusa. Omenjena kršitev predstavlja bistveno kršitev postopka po 7. tč. 2. odst. 237. člena ZUP.

(10) Glede na določbe 1. odst. 251. čl. ZUP drugostopenjski organ v primeru, ko ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka oziroma, da je izrek izpodbijane odločbe nejasen ali pa v nasprotju z obrazložitvijo, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti, bodisi sam ali po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Vendar pa glede na 3. odst. istega člena organ druge stopnje v primeru, ko spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Nedvomno bo v konkretnem primeru hitreje in bolj ekonomično pomanjkljivosti odpravil organ prve stopnje. V nadaljevanju IP organu podaja navodila, v čem je treba dopolniti postopek.

Napotilo organu prve stopnje za odločanje v ponovljenem postopku

(11) V ponovljenem postopku je organ dolžan slediti napotkom IP in izvesti celovit ugotovitveni postopek ter se primarno konkretno opredeliti do dokumentov, ki so predmet zahteve, torej jih mora opredeliti na način, da bo jasno, o katerih dokumentih sploh odloča, in ustrezajo zahtevi prosilca, za vsako alinejo zahteve posebej (npr. št. dokumenta in datum, naziv, ipd.). Temu delu presoje se organ ne more in ne sme izogniti. To je njegova dolžnost, da »identificira« dokumente, ki sodijo v okvir zahteve. Organ se bo moral opredeliti tudi do vprašanja, ali z zahtevanimi dokumenti razpolaga in je podan kriterij materializirane oblike. Če z dokumenti ne razpolaga, mora to izrecno ugotoviti in v ponovljenem postopku pojasniti vse okoliščine v tej zvezi. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe. V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti (npr. številka, datum, naziv, ipd.), ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se dostop dovoli ali zavrne, delno ali v celoti oziroma prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ. Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen.

Glede morebitnih zakonskih izjem in stranskih udeležencev

(12) IP poudarja, da lahko organ delno ali v celoti zavrne dostop do zahtevanih informacij izključno takrat, če je podana in izkazana, katera izmed izjem po ZDIJZ, kar je organ v izpodbijani odločbi zmotno opustil, zaradi česar je nepopolno ugotovil dejansko stanje in posledično zmotno uporabil materialno pravo. Organ mora torej primarno ugotoviti, ali dokumenti, s katerimi razpolaga in so predmet presoje, izpolnjujejo pogoje za katero izmed izjem po ZDIJZ. To pa ne pomeni, da se lahko organ zgolj na splošno sklicuje na izjemo, temveč mora njen obstoj dokazati, in sicer na način, da obrazložitev obstoja pogojev izjeme konkretno aplicira na zahtevane dokumente. Okoliščine, ki jih navaja organ, kot npr. »možnost zlorabe v politične namene in zaznani zunanji pritiski«, ne sodijo med izjeme po ZDIJZ in ne morejo biti razlog za zavrnitev prostega dostopa. Če bo organ ugotovil obstoj izjeme, pa je dolžan preizkusiti, ali so podani razlogi iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa absolutno javnost informacij, povezanih s porabo javnih sredstev, glede na to, da so predmet zahteve informacije, ki so povezane z razdelitvijo občinskih sredstev delodajalcem za vključitev mladih v počitniško delo 2025. Kot je IP že večkrat opozoril, se mora vsak, ki stopa v pogodbeni odnos, ki ima elemente javnega sektorja in na podlagi katerega prejme javna sredstva, zavedati, da postanejo določeni podatki, ravno zaradi zahteve po transparentnem delovanju, javni. Takšna je tudi praksa IP v primerljivih zadevah[3]. Če bo torej organ v ponovljenem postopku ocenil, da gre za informacije, katerih razkritje bi lahko vplivalo na pravice tretjih in bo te subjekte pritegnil v postopek, bo moral, ne glede na to, če bi bila morebiti izkazana izjema poslovne skrivnosti, presoditi, ali je le ta presežena zaradi ugotovitve, da gre za podatke o porabi javnih sredstev, kar po oceni IP, občinska sredstva nedvomno so.

(13) Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo informacije, ki predstavljajo katero izmed izjem od prostega dostopa, ki ni presežena s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ, mora nadalje presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu, če je to mogoče, omogočiti delni dostop do zahtevanih informacij. Pri tem IP pripominja, da se pri izvedbi delnega dostopa prekrijejo samo podatki, ki so izjema od prostega dostopa, ne pa celotni odstavki besedila ali celotni dokument. V primeru izvedbe delnega dostopa mora organ tako v izreku kot tudi v obrazložitvi določno navesti, katero informacije je prekril in kje točno se ti podatki nahajajo (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.).

Glede izbire načina seznanitve z zahtevano informacijo

(14) Kot pravilno navaja prosilec v pritožbi, je pravica do izbire načina seznanitve z zahtevano informacijo (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis) vselej na strani prosilca (druga alineja, drugega odstavka 17. člena ZDIJZ), organ pa je dolžan takšno izbiro upoštevati. Edina izjema so avtorsko zavarovane pravice tretjih oseb, ko organ skladno z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ dovoli le vpogled, vendar le v primeru, če ne gre hkrati za okoljske podatke. V obravnavanem primeru je prosilec povsem jasno zahteval dostop do informacij v fizični ali elektronski obliki in glede na to, da se organ ni skliceval na avtorske pravice tretjih oseb, to pomeni, da niso podani razlogi, ki bi upravičevali pojasnilo organa, da je prosilca večkrat povabil na vpogled zahtevanih informacij, a se ta ni odzval. V ponovljenem postopku je zato organ dolžan prosilcu omogočiti dostop do informacije javnega značaja v tisti obliki, kot jo je zahteval, torej v fizični obliki na naslov ali v elektronski obliki na elektronski naslov. Organ torej nima pravice prosilca pozivati, da pride na vpogled, še manj pa, da bi bil to razlog za zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij, kot je to ponovno zmotno storil organ v izpodbijani odločbi.

(15) Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ napačno porabil materialno pravo, v postopku pa je prišlo tudi do bistvenih kršitev pravil postopka, zaradi česar se odločbe ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.

(16) V skladu s 113. členom ZUP krije stroške upravnega postopka tisti, na čigar zahtevo se je postopek začel. Navedeni člen določa, da gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Postopek po ZDIJZ se vselej začne na zahtevo stranke. Upoštevaje navedeno je prosilec, na čigar zahtevo se je postopek začel, dolžan sam kriti stroške postopka, zato se njegova zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe.

(17) V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba niti upravni spor.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, Inštitut za javno upravo, 2004, komentar k 251. členu ZUP.

[2] Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, Založba GV, Ljubljana 2017, dr. Erik Kerševan, dr. Vilko Androjna, stran 399

[3] Odločbe IP št. 090-111/2025/17, 090-62/2023/2