prosilec - Občina Lendava

Številka: 090-26/2026/2

Datum: 23. 2. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilec), z dne 9. 12. 2025, zoper odločbo Občine Lendava, Glavna ulica 20, 9220 Lendava (v nadaljevanju organ), št. 090-0004/2025-11 z dne 24. 11. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 9. 12. 2025 se ugodi in se odločba Občine Lendava, št. 090-0004/2025-11 z dne 24. 11. 2025 odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje.

2.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 30. 7. 2025 na organ podal zahtevo na podlagi ZDIJZ z dne 29. 7. 2025, s katero je zahteval, da mu organ na naslov ali elektronski naslov posreduje informacije v zvezi s porabo javnih sredstev iz proračuna Občine Lendava v okviru javnega poziva delodajalcem za vključitev mladih iz Občine Lendava v počitniško delo 2025 (objavljen dne 23. 5. 2025, št. objave 430-0012/2025), in sicer:

-               Merila, kriterije in metodologije točkovanja ali razdelitve sredstev (dokumentirano in potrjeno s strani pristojnih organov),

-               Zapisnik komisije o pregledu in ocenjevanju vlog (vključno s podpisi članov in morebitnimi ločenimi mnenji),

-               Sklepi, odločitve in obrazložitve o izboru, vključno z navedbo razlogov, zakaj in na kateri podlagi je bila posameznim prijaviteljem dodeljena določena količina ur sofinanciranja,

-               Podatki o razdelitvi sredstev (upravičenci, število ur sofinanciranja, dodeljeni zneski), in sicer za vse prijavitelje, ki so prejeli podporo.

(2) Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 090-004/2025-11 z dne 24. 11. 2025, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil.

(3) V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo prosilca ter navedel, da je prosilca z dopisom z dne 28. 8. 2025 pozval na vpogled v zahtevano dokumentacijo v prostorih Občine Lendava, v času uradnih ur. Prosilec se na vabilo ni odzval in je dne 8. 9. 2025 pri IP vložil pritožbo zoper molk organa. Organ je prosilca z dopisom z dne 3. 10. 2025 ponovno pozval, da vpogleda v zahtevano dokumentacijo v prostorih Občine Lendava, na kar se prosilec ponovno ni odzval. Organ je ugotovil, da prosilec v predmetni zahtevi za posredovanje informacij javnega značaja ni izkazal namena, zaradi katerega bi podatke potreboval, hkrati pa organ ob tem ni zaznal javnega interesa, a je kljub temu prosilcu večkrat omogočil vpogled v zahtevano dokumentacijo v prostorih organa, vendar prosilec omogočenih vpogledov ni izkoristil. Organ je še dodal, da tako zbranih podatkov ne hrani in nima takšne zbirke, kot jo je zahteval prosilec, prav zato je bil prosilec dvakrat povabljen na vpogled. Organ je v dveh dopisih podal odgovor na poziv zaradi molka organa in navedel utemeljene razloge za odločitev, da prosilcu ne posreduje zaprošenih podatkov v pisni obliki. Nadalje je organ še ugotovil, da je komisija Občine Lendava svoje delo opravila strokovno in korektno, na podlagi pregleda vseh vlog prispelih na javni poziv delodajalcem za vključitev mladih iz Občine Lendava v počitniško delo 2025 in ocenil, da so obtožbe prosilca glede razdelitev sredstev subjektivne narave. Organ vsebine zahtevanih podatkov brez pisne privolitve drugih prijavljenih pravnih oseb ne more posredovati, predvsem iz razloga, ker bi se lahko tako pridobljeni podatki zlorabljali v politične namene, s čimer bi bila lahko podjetjem povzročena nepopravljiva gospodarska škoda. Na podlagi navedenega je organ zaključil, da so izpolnjeni pogoji za zavrnitev zahteve za podajo informacij javnega značaja, v skladu z 2. in 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(4) Prosilec je zoper zgoraj navedeno odločbo vložil pritožbo z dne 9. 12. 2025 iz vseh pritožbenih razlogov in dodal, da je odločitev organa v direktnem nasprotju s temeljnimi načeli ZDIJZ. Prosilec meni, da je organ dostop zavrnil na podlagi pravno nevzdržnih argumentov, na katere je bil predhodno opozorjen s strani IP. Prosilec je poudaril, da pravnega interesa ni dolžan izkazati, poleg tega pa je zahteval informacije v zvezi s porabo javnih sredstev, ki so absolutno javni podatki. Glede trditve organa, »da tako zbranih podatkov ne hrani in nima takšne zbirke, kot jo je zahteval prosilec«, je prosilec navedel, da je argument dvoličen in pravno zgrešen. Glede na to, da je organ prosilca dvakrat vabil na vpogled, je nedvoumno priznal, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga, saj če dokumenti obstajajo za vpogled, ni nobene ovire, da jih ne bi posredoval v elektronski obliki, kot je bila dokumentacija zahtevana. Slednje je organ ignoriral kljub stališču IP v pozivu zaradi molka organa. Prosilec je še dodal, da je odločitev organa arbitrarna in brez pravne podlage, saj se ne sklicuje na nobeno izmed zakonskih izjem po ZDIJZ, ki so lahko razlog za zavrnitev dostopa.

(5) Organ je z dopisom z dne 19. 1. 2026, št. 090-0004/2025-13 poslal pritožbo prosilca v odločanje IP. Ob tem je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.

Pritožba je utemeljena.

(6) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Preizkus izpodbijane odločbe

(7) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa. Sporno pa je vprašanje, glede katerih dokumentov je organ sploh odločil, saj slednje ne izhaja niti iz izreka niti iz obrazložitve izpodbijane odločbe, zaradi česar odločbe ni mogoče preizkusiti. Iz obrazložitve odločbe tudi ni mogoče ugotoviti razlogov, zaradi katerih je organ zahtevo prosilca v celoti zavrnil, saj »neizkazan namen« in »strokovno delo komisije««, kar je zatrjeval organ, niso zakonsko predvidene izjeme po ZDIJZ, kot to določa 26. člen ZDIJZ in na kar je pravilno opozoril tudi prosilec v pritožbi. »Neobstoj dokumenta« kot neobstoj kriterija materializirane oblike, je lahko razlog za zavrnitev dostopa, vendar pa bi moral organ konkretno obrazložiti, v katerem delu zahteve z dokumenti ne razpolaga in slednje utemeljiti, česar pa organ ni storil. Obrazložitev izpodbijane odločbe je zato tudi v tem delu, ko organ navaja »da tako zbranih podatkov ne hrani in nima takšne zbirke«, prazna in ni sposobna preizkusa. Organ je na koncu izpodbijane odločbe sicer zgolj na splošno navedel, da dostop zavrača zaradi izjeme poslovne skrivnosti in varstva osebnih podatkov, ne da bi konkretno navedel, na katere dokumente oziroma dele dokumentov se odločitev nanaša (npr. tretja točka ali prvi odstavek na prvi strani konkretnega dokumenta, ipd.), prav tako ni izkazal izpolnjevanja pogojev za obstoj zatrjevanih izjem. Odločitev organa je dejansko splošna in obrazložena z razlogi, ki nikakor ne predstavljajo zakonske podlage za zavrnitev dostopa v postopku po ZDIJZ.

(8) V postopku po ZDIJZ je organ dolžan o zahtevi odločiti z odločbo le takrat, ko dostop delno ali v celoti zavrne, zato mora iz izreka odločbe izrecno izhajati, o katerih dokumentih je organ odločil in do katerih dokumentov je dostop (delno ali v celoti) zavrnil in do katerih je dostop ugodil, saj je le tako prosilcu omogočeno ustrezno pravno varstvo. Ker organ tega ni storil, je kršil 213. čl. ZUP, ki določa, da mora biti v izreku odločeno o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank, posledično je organ zagrešil bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

(9) Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki razpolaga z zahtevanimi dokumenti in podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo. IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. V nadaljevanju IP organu podaja navodila, v čem je treba dopolniti postopek.

Napotilo organu prve stopnje

(10) V ponovljenem postopku je organ dolžan izvesti celovit ugotovitveni postopek in se primarno konkretno opredeliti do dokumentov, ki so predmet zahteve, torej jih identificirati na način, da bo jasno, o katerih dokumentih sploh odloča, in ustrezajo zahtevi prosilca. Organ se bo moral opredeliti tudi do vprašanja, ali z zahtevanimi dokumenti razpolaga in je podan kriterij materializirane oblike. Če z dokumenti ne razpolaga, mora to izrecno ugotoviti in v ponovljenem postopku pojasniti vse okoliščine v tej zvezi. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe. V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se dostop dovoli ali zavrne, delno ali v celoti oziroma prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ. Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen.

Glede izjem po ZDIJZ

(11) IP poudarja, da lahko organ delno ali v celoti zavrne dostop do zahtevanih informacij izključno takrat, če je podana in izkazana, katera izmed izjem po ZDIJZ, kar je organ v izpodbijani odločbi zmotno opustil, zaradi česar je nepopolno ugotovil dejansko stanje in posledično zmotno uporabil materialno pravo. Organ mora torej primarno ugotoviti, ali dokumenti, s katerimi razpolaga in so predmet presoje, izpolnjujejo pogoje za katero izmed izjem po ZDIJZ. To pa ne pomeni, da se lahko organ zgolj na splošno sklicuje na izjemo, temveč mora njen obstoj dokazati, in sicer na način, da obrazložitev obstoja pogojev izjeme konkretno aplicira na zahtevane dokumente. Če bo organ ugotovil obstoj izjeme, pa je dolžan preizkusiti, ali so podani razlogi iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa absolutno javnost informacij, povezanih s porabo javnih sredstev, glede na to, da so predmet zahteve informacije, ki so povezane z razdelitvijo občinskih sredstev delodajalcem za vključitev mladih v počitniško delo 2025. Kot je IP že večkrat opozoril, se mora vsak, ki stopa v pogodbeni odnos, ki ima elemente javnega sektorja in na podlagi katerega prejme javna sredstva, zavedati, da postanejo določeni podatki, ravno zaradi zahteve po transparentnem delovanju, javni. Takšna je tudi praksa IP v primerljivih zadevah^[1].

Delni dostop

(12) Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo informacije, ki predstavljajo katero izmed izjem od prostega dostopa, ki ni presežena s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ, mora nadalje presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu, če je to mogoče, omogočiti delni dostop do zahtevanih informacij. Pri tem IP pripominja, da se pri izvedbi delnega dostopa prekrijejo samo podatki, ki so izjema od prostega dostopa, ne pa celotni odstavki besedila ali celotni dokument. V primeru izvedbe delnega dostopa mora organ tako v izreku kot tudi v obrazložitvi določno navesti, katero informacije je prekril in kje točno se ti podatki nahajajo (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.).

Glede izbire oblike seznanitve z zahtevano informacijo

(13) Kot pravilno navaja prosilec v pritožbi, je pravica do izbire oblike seznanitve z zahtevano informacijo (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis) vselej na strani prosilca (druga alineja, drugega odstavka 17. člena ZDIJZ), organ pa je dolžan takšno izbiro upoštevati. Edina izjema so avtorsko zavarovane pravice tretjih oseb, ko organ skladno z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ dovoli le vpogled, vendar le v primeru, če ne gre hkrati za okoljske podatke. V obravnavanem primeru je prosilec povsem jasno zahteval dostop do informacij v fizični ali elektronski obliki in glede na to, da se organ ni skliceval na avtorske pravice tretjih oseb, to pomeni, da niso podani razlogi, ki bi upravičevali pojasnilo organa, da je prosilca večkrat povabil na vpogled zahtevanih informacij, a se ta ni odzval. V ponovljenem postopku je zato organ dolžan prosilcu omogočiti dostop do informacije javnega značaja v tisti obliki, kot jo je zahteval, torej v fizični obliki na naslov ali v elektronski obliki na elektronski naslov. Organ torej nima pravice prosilca pozivati, da pride na vpogled, še manj pa, da bi bil to razlog za zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij, kot je to zmotno storil organ v izpodbijani odločbi.

Sklepno

(14) Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ napačno uporabil materialno pravo, v postopku pa je prišlo tudi do bistvenih kršitev pravil postopka, zaradi česar se odločbe ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.

(15) V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba niti upravni spor.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Odločbe IP št. 090-111/2025/17, 090-62/2023/2