prosilec - Občina Laško

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku preverjal odločitev organa, s katero je ta zavrnil zahtevo prosilke po posredovanju fotokopije določene dokumentacije. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da  zahtevana dokumentacija predstavlja avtorsko delo, zato je mogoč zgolj vpogled v slednjo. IP je ugotovil, da je prosilka zahtevala informacije, ki predstavljajo okoljske informacije v skladu z 2. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, za katere pa ne velja nobena omejitev pri načinu seznanitve, zato je IP odločil, da se prosilki posreduje zahtevana dokumentacija v obliki fotokopij.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-432/2024/5

Datum: 13. 12. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……….. (v nadaljevanju prosilka) z dne 18. 10. 2024, zoper odločbo Občine Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško (v nadaljevanju organ), št. 090-01/2024 z dne 19. 9. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožbi prosilke z dne 18. 10. 2024 se delno ugodi in se 1. in 2. točka izreka odločbe Občine Laško, št. 090-01-2024 z dne 19. 9. 2024, odpravita ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo Projektne dokumentacije 08/03-24 PZI Drenaža ob fekalni ……, april 2024, pri čemer je dolžan v prilogi – Situacija, prilogi – Profili ter prilogi – Detajli prekriti elektronski naslov posameznika.

2.     V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov) se pritožba zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilka je dne 22. 8. 2024 na organ naslovila zahtevo za posredovanje celotne dokumentacije, ki jo ima občina v zvezi s posegom v okolico stanovanjske hiše na naslovu ………, Laško, ki ga je opravila v mesecu juliju in avgustu 2024 z namenom sanirati plazečo zemljino zaradi predhodnih gradbenih posegov, predvsem pa projekt nameravanega posega, gradbeno pogodbo oz. naročilnico za izvedbo del, popis naročenih del, vse začasne in končne situacije izvedenih del, projekt izvedenih del. Z zahtevanimi informacijami se je prosilka želela seznaniti v obliki fotokopij.

(2) Na podlagi dopisa št. 090-01/2024 z dne 19. 9. 2024 je organ prosilki posredoval ponudbo podjetja in naročilnico organa, ki ustrezata njeni zahtevi. O preostalem delu zahteve pa je organ odločil z odločbo, št. 090-01/2024 z dne 19. 9. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je delno ugodil njeni zahtevi po posredovanju zahtevane dokumentacije. Med drugim tudi, da se ji omogoči vpogled v projektno dokumentacijo 08/03-24 PZI Drenaža ob fekalni kanalizaciji …... V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je kot naročnik izvedbe del sanacije pridobil projekt izvedbe (PZI), na podlagi katerega je po seznamu pripravljalnih, zemeljskih in zaključnih del pridobil ponudbo za izvedbo del, na podlagi katere so bila dela tudi izvedena. Nadalje iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ k stranski udeležbi pozval izdelovalca dokumenta PZI, tj. pravno osebo ……….. (v nadaljevanju stranska udeleženka), ki je priglasila stransko udeležbo in navedla, da smatra navedeni dokument za avtorsko delo. Iz navedenega razloga je povzel 5. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZASP) ter ugotovil, da zahtevani dokument izpolnjuje kriterije za avtorsko delo.

(3) Dne 18. 10. 2024 je prosilka zoper 2. točko izreka izpodbijane odločbe vložila pritožbo. S citirano točko izreka je namreč organ odločil, da se njena zahteva za fotokopijo dokumentacije zavrne. Meni, da v konkretnem primeru zahtevani PZI ne predstavlja avtorskega dela, saj ne gre za delo iz področja književnosti, znanosti ali umetnosti. Načrt drenaže ob fekalni kanalizaciji ni del književnosti, ne znanosti in ne umetnosti. Gre za najenostavnejši možen zaris tega, da je treba tam, kjer je že zgrajena kanalizacija, napraviti drenažo tako, da se postavijo ustrezne cevi in se zasipa z ustreznim gramozom. Nadalje dodaja, da načrt drenaže ob fekalni kanalizaciji poleg tega ne izpolnjuje pogojev individualnosti (določena stopnja izvirnosti in novosti) in intelektualnosti (v delu se odražajo človeški duh, njegove misli, občutki, čustva…). Niti ne izhaja iz stvaritve določena materialna dobrina. Gre za enostaven zaris enostavnega gradbenega posega, ki meji že na banalnost. Prosilka zato vztraja pri posredovanju zahtevanega dokumenta v obliki fotokopij.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje.

(5) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Navedeno je IP prejel dne 6. 12. 2024.

Pritožba je delno utemeljena.

(6) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) Kot že zgoraj navedeno, je prosilka na organ naslovila zahtevo za posredovanje celotne dokumentacije, ki jo ima občina v zvezi s posegom v okolico stanovanjske hiše na naslovu …….., Laško, ki ga je ta opravila v mesecu juliju in avgustu 2024, z namenom sanirati plazečo zemljino zaradi predhodnih gradbenih posegov. Z zahtevanimi informacijami se je želela seznaniti v obliki fotokopij.

(8) O zahtevi prosilke je organ odločil z izpodbijano odločbo, pri čemer prosilka v pritožbi izrecno nasprotuje odločitvi organa, navedeni v 2. točki izreka izpodbijane odločbe. S slednjo je namreč organ odločil, da se njena zahteva za fotokopijo dokumentacije zavrne, omogoči pa se ji vpogled v projektno dokumentacijo 08/03-24 PZI Drenaža ob fekalni kanalizaciji ….. (1. točka izpodbijane odločbe).

(9) V obravnavani zadevi ni sporno, da organ z dokumentom razpolaga, niti da šteje, da gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, temveč je v konkretnem primeru sporen način seznanitve z dokumentom. Organ namreč zatrjuje, da gre za avtorskopravno varovan dokument, zato je na podlagi drugega odstavka 25. člena ZDIJZ vanj mogoč le vpogled (1. točka izreka izpodbijane odločbe), pri čemer pa prosilka v pritožbi vztraja pri posredovanju zahtevanega dokumenta v obliki fotokopije, kot je to navedla že v svoji zahtevi z dne 22. 8. 2024. IP je v nadaljevanju presojal pravilnost odločitve organa glede načina seznanitve.

(10) IP je vpogledal v Projektno dokumentacijo 08/03-24 PZI Drenaža ob fekalni kanalizaciji …., april 2024, ki jo je na podlagi naročilnice organa pripravila stranska udeleženka in ugotovil, da se zahtevani dokument nanaša na okoljske informacije. Gre namreč za dokument, ki ureja drenaža ob fekalni kanalizaciji Taborje, drenaža in kanalizacija pa predstavljata poseg v prostor. Skladno s četrto točko 3. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVO-2) predstavlja poseg v okolje vsako človekovo ravnanje ali opustitev ravnanja, ki lahko vpliva na okolje tako, da škoduje človekovemu zdravju, počutju in kakovosti njegovega življenja ter preživetju, zdravju in počutju drugih organizmov, in se nanaša zlasti na onesnaževanje okolja, emisije v okolje, rabo naravnih dobrin, povzročanje tveganja za okolje, med drugim z gradnjo in uporabo objektov, opravljanjem proizvodnih in drugih dejavnosti, dajanje proizvodov na trg in njihovo potrošnjo ter ravnanjem z odpadki. Drenaža ob fekalni kanalizaciji tako nedvomno predstavlja informacijo o gradnji in uporabi objektov namenjeni odvajanju emisij v okolje. Slednje npr. izhaja iz besedila na 16. strani presojanega dokumenta, ko se kot ukrep za zagotovitev in odvodnjo območja predlaga izvedba globoke drenaže, ki bo poskrbela za saniranje določenih pojavov in preprečitev morebitnega poslabšanja razmer.

(11) V zvezi z zgoraj navedenim, da se presojani dokument nanaša na okoljske podatke, IP izpostavlja 2. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka istega člena, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.

(12) Nadalje IP v zvezi z okoljskimi podatki izpostavlja 15. člen ZVO-2, ki ureja načelo javnosti okoljskih podatkov in določa, da so okoljski podatki javni, tj. da ima vsakdo pravico dostopa do okoljskih podatkov skladno z zakonom. Dostop do okoljskih podatkov ZVO-2 ureja v določbah 160. člena, v katerih med drugim opredeljuje tudi, kateri podatki se štejejo za okoljske podatke (drugi odstavek citiranega člena). V prvem odstavku določa, da morajo državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določa ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja. V tem delu ZVO-2 torej jasno napotuje na ZDIJZ in Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju Aarhuška konvencija). Tretji odstavek 160. člena ZVO-2, določa, da so, ne glede na določbe predpisov iz prvega odstavka tega člena o izjemah glede dostopa do informacij javnega značaja, okoljski podatki, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona, javni. Tretji odstavek 160. člena ZVO-2 in 2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ torej postavljata enako pravilo, in sicer da mora organ, ne glede na morebitne izjeme po ZDIJZ prosilcu omogočiti odstop do zahtevanih podatkov, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 19. člena ZVO-2. Glede drugih okoljskih podatkov pa je treba v skladu s predmetno določbo ZDIJZ upoštevati določbe ZVO-2 o opredelitvi okoljskih podatkov.

(13) ZVO-2 torej zelo široko opredeli, kaj je okoljski podatek. Določba šestnajste točke 3. člena kot okoljski podatek definira katero koli informacijo v pisni, vizualni, zvočni, elektronski ali drugi materialni obliki, ki se nanaša na okolje. V drugem odstavku 160. člena ZVO-2 primeroma našteva, kaj se zlasti šteje za okoljski podatek, in pri tem med drugim določa, da je okoljski podatek zlasti podatek o stanju okolja in njegovih delov (1. točka citiranega člena) ter naravnih pojavih (2. točka citiranega člena). Zahtevani dokument se nanaša na stanje okolja (npr. vsebuje geomorfološki opis področja, geološko zgradbo območja, ogroženost pred zemeljskimi plazovi, erozijsko ogroženost, hidrologijo območja) ter tudi na naravne pojave (izviri oz. solzila na trasi, posedki po trasi, površinski erozijski kanali). Ob tem IP izpostavlja, da se po 5. točki drugega odstavka 160. člena ZVO-2 za okoljski podatek šteje tudi podatek o dejavnostih, vključno s postopki državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali sprejemanje strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil, vodenje registrov in evidenc, vključno s temi akti, registri in evidencami. V konkretnem primeru sicer ne gre za akt organa, gre pa za dokument organa, ki ga je naročil organ v okviru izvrševanja svojih nalog in se nanaša na načrtovani poseg v okolje, kar po mnenju IP predstavlja primerljiv dokument.

(14) V skladu z 2. členom Aarhuške konvencije pomenijo "okoljske informacije" vse pisne, vizualne, zvočne in elektronske informacije ali informacije, v kakšni koli drugi materialni obliki:

a) o stanju elementov okolja, kot so zrak in ozračje, voda, prst, zemljišča, krajina in naravna območja, biološka raznovrstnost in njene sestavine, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, in o medsebojnem vplivu teh elementov,

b) o dejavnikih, kot so snovi, energija, hrup in sevanje, ter o dejavnostih ali ukrepih skupaj z upravnimi ukrepi, okoljskimi sporazumi, politikami, zakonodajo, načrti in programi, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na elemente okolja iz pododstavka a), o analizah stroškov in koristi ter o drugih ekonomskih analizah in predpostavkah, ki se uporabljajo pri okoljskem odločanju ter

c) o zdravstvenem stanju in varnosti ljudi, življenjskih razmerah ljudi, stanju kulturnih znamenitosti in objektov, če nanje vpliva ali bi lahko vplivalo stanje elementov okolja ali s temi elementi povezani dejavniki, dejavnosti ali ukrepi iz pododstavka b).

(15) Izhajajoč iz navedenih definicij okoljskega podatka po ZVO-2 in Aarhuški konvenciji, IP najprej poudarja, da med okoljske podatke ni mogoče šteti zgolj tistih, ki pomenijo obremenitve okolja, temveč je definicija okoljskega podatka širša in se nanaša tudi na stanje okolja in njegovih delov, na podatke o naravnih dobrinah, o dejavnostih vključno s postopki državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali sprejemanje strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil.

(16) Kot že zgoraj navedeno, se navedeni dokument nanaša na podatke o stanju okolja in njegovih delih ter naravnih stanjih, ki jih je stranska udeleženka preučila, da je lahko organu predlagala poseg v okolje v zvezi gradnjo in uporabo drenaže ob fekalni kanalizaciji, namenjeni odvajanju emisij v okolje.

(17) Ob ugotovitvi, da zahtevani dokument predstavlja okoljsko informacijo, je treba odločitev o načinu seznanitve z zahtevanim dokumentom opreti na drugi dostavek 25. člena ZDIJZ. V prvem odstavku 25. člena je navedeno, da če se zahtevi prosilca ugodi, mu organ omogoči seznanitev z dokumentom na enega od predvidenih načinov seznanitve (vpogled, prepis, fotokopija ali elektronski zapis). Pravico do izbire načina seznanitve ima prosilec, opredeli pa jo praviloma že v sami zahtevi (2. tč. drugega odstavka 17. člena ZDIJZ), pri čemer pravico prosilca do izbire načina seznanitve omejuje drugi odstavek 25. člena ZDIJZ, na podlagi katerega je v dokumente, ki so zavarovani skladno z  zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravico, in je imetnik pravic tretja oseba, mogoč le vpogled. Vendar slednje ne velja takrat, kadar gre za podatke iz druge alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej omejitev načina seznanitve zgolj na vpogled ne velja v primeru, ko se ugotovi, da je prosilec zahteval podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. V tem primeru je, skladno z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ, prosilcem omogočen dostop v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZDIJZ, tj. bodisi na vpogled, prepis, fotokopija ali elektronski zapis.

(18) Ker je IP ugotovil, da je prosilka zahtevala informacije, ki predstavljajo okoljske informacije v skladu z 2. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, za navedene informacije pa ne velja nobena omejitev pri načinu seznanitve, je IP ugotovil, da se prosilki posreduje zahtevani dokument na način, kot ga je opredelila v zahtevi z dne 22. 8. 2024, in sicer v obliki fotokopij.

(19) Ob vpogledu v presojani dokument je IP ugotovil, da ta vsebuje tudi osebne podatke, zato je v nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v obravnavani zadevi podana ustrezna pravna podlaga, kot jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2). Odločitev IP, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe, sledi naslednjim ugotovitvam, in sicer da:

- je ime in priimek ter naziv pooblaščenega inženirja, ime in priimek ter naziv vodje projekta (ista oseba kot pooblaščeni inženir) prosto dostopen podatek v Imeniku pooblaščenih inženirjev. V skladu z 12. členom Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZAID) so med drugim javni podatki o osebnem imenu pooblaščenega arhitekta in poklicnem nazivu ter o načinu opravljanja poklicnih nalog. Gre torej za osebne podatke, za razkritje katerih je podana pravna podlaga in zato za ne varovane osebne podatke in

- je elektronski naslov, naveden v prilogah presojanega dokumenta, varovan osebni podatek. IP ni našel pravne podlage za njegovo razkritje, zato je odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(20) IP še dodaja, da se v presojo, ali gre v konkretnem primeru za avtorskopravno varovano delo zaradi načela ekonomičnosti ni podrobneje spuščal, saj to za sam postopek ni bistveno in tudi ne bi vplivalo na odločitev v predmetni zadevi. Sporno vprašanje v obravnavani zadevi je bilo namreč glede načina seznanitve z zahtevano informacijo, način pa v primeru okoljskih informacij (pa če so ali niso avtorskopravno varovane) ni omejen.

(21) Po pregledu spisovne dokumentacije ter pravnih podlag IP zaključuje, da je pritožba prosilke delno utemeljena, zato je odločil, kot to izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.

(22) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(23) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke