prosilec - Občina Laško

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku odločal o pritožbi prosilca zoper odločitev organa, da mu do zahtevanega izvedeniškega mnenja dovoli dostop le v obliki vpogleda, zavrne pa posredovaje fotokopije. Kot je pravilno ugotovil organ v izpodbijani odločbi, zahtevano izvedeniško mnenje izpolnjuje vseh pet predpostavk za avtorsko delo. IP je nadalje ugotovil, da naročnik avtorskega dela s pogodbo ni pridobil materialne pravice do reproduciranja tega avtorskega dela (kopije), kar pomeni, da ima te pravice še vedno avtorica. Organ ne razpolaga s pravico do reproduciranja, kar pomeni, da nima pravice avtorskega dela kopirati za potrebe postopkov po ZDIJZ (prost dostop vsakomur). Posledično je IP pritožbo prosilca zavrnil.  
 

ODLOČBA:

Številka: 090-191/2024/2

Datum: 14. 6. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …………..(v nadaljevanju prosilec), z dne 20. 5. 2024, zoper odločbo Občine Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško (v nadaljevanju organ), št. 090-01/2024 z dne 9. 5. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 20. 5. 2024, zoper odločbo Občine Laško, št. 090-01/2024 z dne 9. 5. 2024, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je pri organu dne 13. 2. 2024 vložil zahtevo za izvedeniško mnenje, ki je bilo pripravljeno v zvezi s stanovanjem …..

O zahtevi prosilca je organ dne 9. 5. 2024 izdal odločbo št. 090-01/2024 (dalje izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilca za dostop do izvedeniškega mnenja o ustreznosti izvedene obnove stenskih keramičnih oblog v kopalnici stanovanja…………….., z dne 30. 1. 2024, delno ugodil, in sicer tako, da je prosilcu dovolil dostop do projektne dokumentacije v obliki vpogleda. V obrazložitvi odločbe je organ med drugim pojasnil, da gre pri zahtevanem mnenju za avtorsko delo, ki ga je naročilo JP Komunala Laško, ki s pogodbo ni pridobilo pravice reproduciranja zahtevanega avtorskega dela. Izvedensko mnenje je bilo pridobljeno na podlagi naročilnice, ki jo je izdalo JP Komunala Laško dne 18.1.2024. Glede na navedeno je organ, upoštevaje 17. in 25. člen ZDIJZ, prosilcu zavrnil dostop v obliki kopije in mu je omogočil le vpogled v zahtevano informacijo javnega značaja.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 20. 5. 2024 vložil pritožbo, in sicer se ne strinja z načinom seznanitve (vpogled), ampak vztraja pri posredovanju kopije zahtevanega izvedeniškega mnenja.

Pritožbo prosilca je organ dne 24. 5. 2024, z dopisom št. 090-1/2024 z dne  22. 5. 2024, posredoval v odločanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da gre pri zahtevani informaciji za informacijo javnega značaja. V obravnavanem primeru je med organom in prosilcem sporno, ali gre pri zahtevani informaciji, to je izvedeniškem mnenju o ustreznosti ………………z dne 30. 1. 2024 (dalje izvedeniško mnenje), za avtorsko delo in ali je to avtorsko delo avtorskopravno varovano na način, da lahko organ prosilcu dostop do njega dovoli le v obliki vpogleda. Prosilec se z razlogovanjem organa v izpodbijani odločbi namreč ne strinja in vztraja pri posredovanju kopije zahtevanega izvedeniškega mnenja.

Skladno z določbo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ organ omogoči dostop do zahtevane informacije zgolj v obliki vpogleda, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja:

- prvič, da gre za informacijo, ki je zavarovana skladno z ZASP,

- in drugi pogoj, da je imetnik te pravice tretja oseba oziroma da ta pravica ni bila prenesena na organ.

Prosilec ima na podlagi 17. člena ZDIJZ pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Tako organ nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija ali vpogled).

IP je zato najprej ugotavljal, ali je zahtevano izvedeniško mnenje, katerega posredovanje je bilo prosilcu zavrnjeno, omogočen pa je bil vpogled, zavarovano skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. V skladu s 5. členom Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 94/2004 s spremembami; v nadaljevanju ZASP) je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost, stvaritev, področja ustvarjalnosti in izraženost.

Individualnost dela predstavlja značilnost, ki avtorsko delo ločuje od ostalih, avtorsko nevarovanih del, od drugih avtorsko varovanih del in hkrati od umetniške in kulturne dediščine, ki je last širše javnosti. Gre za zahtevo po tem, da ima delo vsaj še toliko izvirnih potez, da se ga še lahko uvršča med avtorska dela. Če torej avtor neodvisno od nekega drugega dela, ustvari svoje delo z individualnimi potezami, torej brez posnemanja oz. neposrednega prevzemanja iz drugega dela, je izpolnjena predpostavka individualnosti dela. Predpostavka intelektualnosti dela pomeni, da gre za delo posameznikovega intelekta in ne toliko fizičnega dela. Prav tako pa intelektualnost avtorskega dela opozarja na to, da gre pri avtorskem delu za t.i. nematerialno dobrino. Stvaritev je bistvena predpostavka avtorskega dela, pomeni pa, da gre za rezultat človeškega ravnanja, saj je samo človek zmožen ustvarjanja. Področja ustvarjalnosti so področja, izrecno navedena v 5. členu ZASP, in sicer znanost, književnost ali umetnost, ki pa se razlagajo široko (npr. računalniški programi sodijo v področje književnosti). Avtorsko delo pa mora biti tudi na kakršen koli način izraženo, tako da je zaznavno v zunanjem svetu. Avtorska pravica velja samo za avtorska dela, če teh ni, tudi ni avtorskih pravic (M. Trampuž, Avtorsko pravo, Založba Pravna obzorja, 2000, str. 79). Avtorsko delo je pravni standard, njegov obstoj pa v končni fazi ugotavlja sodišče (ibidem). V kolikor torej posamezno delo izpolnjuje navedene predpostavke, se šteje, da gre za avtorskopravno varovano delo.

IP ugotavlja, da zahtevano izvedeniško mnenje izpolnjuje vseh pet predpostavk za avtorsko delo, kot je pravilno ugotovil že organ v izpodbijani odločbi. Tem argumentom IP v celoti pritrjuje in jih v izogib ponavljanju ponovno ne navaja. Prav tako IP pritrjuje ugotovitvi organa, da naročnik avtorskega dela, to je JP Komunala Laško, s pogodbo ni pridobil materialne pravice do reproduciranja tega avtorskega dela (kopije), kar pomeni, da ima te pravice še vedno avtorica. Organ posledično ne razpolaga s pravico do reproduciranja, kar pomeni, da nima pravice avtorskega dela kopirati za potrebe postopkov po ZDIJZ (prost dostop vsakomur).  IP tako pritrjuje ugotovitvi organa, da avtorica, ki je delo ustvarila, svojih avtorskih pravic s pogodbo ni prenesla na naročnika. Glede na lastnost zahtevane informacije, ki sodi med avtorska dela, mora organ pri obravnavi zahteve posledično upoštevati drugi odstavek 25. člena ZDIJZ. Če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, in je imetnik pravice tretja oseba, organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da zgolj na vpogled.

IP se zdi pomembno poudariti, da je organ z izpodbijano odločbo prosilcu omogočil dostop, le način seznanitve z zahtevano informacijo je bil omejen na vpogled. Razlogi prosilca, ki jih navaja v pritožbi, da se avtorica glede tega ni izjasnila, niso pravno upoštevni. 80. člen ZASP namreč izrecno določa, da morajo biti posli, s katerimi se prenašajo materialne avtorske pravice, v pisni obliki. V dvomu se torej šteje, da avtorske pravice niso bile prenesene. Temu pritrjuje tudi praksa Upravnega sodišča RS, ki je v smiselno podobni zadevi s sodbo št. IU 1218/2010-23 z dne 26. 1. 2011 že odločilo, da mora biti prenos materialnih avtorskih pravic s strani avtorja izrecen in pisen, sicer prosilcu po ZDIJZ ni dovoljeno posredovati kopije zahtevane informacije (omogoči pa se dostop v obliki vpogleda).

Glede na vse navedeno je, v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ, edini dopusten način seznanitve z zahtevanim dokumentom vpogled vanj. Prosilec v pritožbi izrecno zahteva dostop do dokumenta v obliki kopije, zaradi česar se njegova pritožba zavrne kot neutemeljena. Organ je z izpodbijano odločbo tako odločil pravilno, zato je IP, na podlagi 248. člena ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka