prosilec - Občina Komenda

POVZETEK:

Organ je z izpodbijano odločbo zavrnil dostop do dokumentov, iz razloga poslovne skrivnosti iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP po preučitvi pritožbe ugotavlja, da pogoji za poslovno skrivnost niso izkazani, prav tako pa gre v konkretnem primeru za podatke, ki se tičejo porabe javnih sredstev in za okoljske podatke, zato gre za absolutno javne podatke, glede katerih ne velja nobena izjema od prostega dostopa.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-239/2023/11

Datum: 16. 10. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 7. 6. 2023, zoper odločbo Občine Komenda, Zajčeva cesta 23, 1218 Komenda (v nadaljevanju: organ), št. 090-0003/2023-8, z dne 1. 6. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca, z dne 7. 6. 2023, zoper odločbo Občine Komenda, št. 090-0003/2023-8, z dne 1. 6. 2023, se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:

-       Pooblastilo Občine Komenda Odvetniški družbi Čeferin z dne 21. 5. 2021,

-       Naročilnico Občine Komenda Odvetniški družbi Čeferin 2022/000045 z dne 16. 3. 2022,

-       Račune Odvetniške družbe Čeferin: št. 00942-2021 z dne 7. 5. 2021, št. 00737-2022 z dne 17. 3. 2022, št. 00801-2022 z dne 24. 3. 2022, št. 01099-2022 z dne 22. 4. 2022, št. 01767-2022 z dne 28. 6. 2022, št. 01893-2022 z dne 6. 7. 2022, št. 01168-2022 z dne 25. 4. 2023, pri čemer je dolžan na vseh računih prekriti ime in priimek osebe, ki je pripravila račun,

-       Pogodbo o opravljanju storitev pravnega in poslovnega svetovanja med Občino Komenda in družbo VPS Svetovanje d.o.o.

2.     Pritožba prosilca se v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan skladno s 1. točko izreka te odločbe prekriti, zavrne.

3.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja z dne 7. 3. 2023 zahteval dostop do vseh pogodb med Občino Komenda in Odvetniško družbo Čeferin in vsa poročila o delu te družbe za občino ter vse račune, ki jih je občini izdala ta družba. Zahteval je tudi vse dokumente (pogodbe, sklepe, račune,…), na podlagi katerih so bila opravljena plačila s strani občine podjetju VPS Svetovanje.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-0003/2023-8 z dne 1. 6. 2023, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil in mu posredoval seznam opravljenih storitev oziroma računov z odvetniško družbo Čeferin, v preostalem delu pa je zahtevo zavrnil. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je najprej razviden opis poteka postopka na zahtevo prosilca in postopek v zvezi z vloženo pritožbo zaradi molka organa z dne 17. 5. 2023. Organ je nato v obrazložitvi izpodbijane odločbe povzel prvi in drugi odstavek 39. člena Zakona o gospodarskih družbah glede poslovne skrivnosti ter določbo 6. člena glede izjeme od prostega dostopa zaradi poslovne skrivnosti ter zaključil, da se zahteva za izročitev vseh pogodb med organom in Odvetniško družbo Čeferin ter vseh dokumentov, na podlagi katerih naj bi bila opravljena plačila s strani organa podjetju VPS Svetovanje, zavrne zaradi varovanja poslovne skrivnosti.

Prosilec je dne 17. 5. 2023 vložil pritožbo zaradi molka organa, ker ta ni odločil o njegovi zahtevi v predpisanem roku, IP pa je organ z dopisom št. 0900-115/2023 pozval, naj o zadevi odloči. Organ je po elektronski pošti dne 24. 5. 2023 prosilcu in IP poslal pojasnila v zvezi z zahtevo za odstop do informacij javnega značaja, na kar ga je IP dne 26. 5. 2023 ponovno pozval, naj o zahtevi odloči skladno z ZDIJZ, kar je dne 1. 6. 2023 z izpodbijano odločbo tudi storil.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 7. 6. 2023, v kateri navaja, da je organ zavrnil dostop do podatkov iz razloga poslovne skrivnosti oziroma škode, ki naj bi nastala z razkritjem. Pritožbo vlaga iz razloga, ker gre nedvomno za informacije javnega značaja, saj gre za sodelovanje med občino in zasebnim podjetjem pri zapiranju odlagališča Suhadole, ki je bilo domnevno prava zaradi tega sodelovanja, zaprto letos po 14 letih neuspešnega prizadevanja države. Poleg tega informacije, ki so dostopne glede sodelovanja, sprožajo vprašanja, na katera javnost potrebuje odgovore. Pogodba med občino in VPS Svetovanje je bila sklenjena potem, ko sta nekaj mesecev sodelovala preko naročilnice. Zato se vzpostavlja dvom v skladnost z zakonom o javnem naročanju. Še posebej, ker predvideno plačilo ni znano in ker pogodba vsebuje določila o obligaciji uspeha, ki za svetovalne pogodbe ni običajna. Poleg tega je dejstvo, da je do rešitve prišlo po menjavi oblasti in po tem, ko sta mesto premierja in mesto pristojnega ministra zasedla Robert Golob in Uroš Brežan, oba znanca direktorja in lastnika podjetja VPS Svetovanje. Prosilec še opozarja, da je podjetje VPS Svetovanje za občino opravljalo storitve pravnega svetovanja, enako kot družba Čeferin, pri čemer se je svetovanje družbe Čeferin nehalo ob menjavi oblasti.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, dne 3. 8. 2023, odstopil v odločanje IP.

Na podlagi poziva IP, skladno s prvim odstavkom 10. člena ZInfP, je organ posredoval še dodatna pojasnila in dokumentacijo, ki je predmet prosilčeve zahteve, in sicer dne 7. 9. 2023 in 15. 9. 2023.

Prosilec je IP dne 21. 9. 2023 obvestil o novem naslovu za vročanje.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Kot je razvidno iz pritožbe, prosilec izpodbija odločitev organa v delu, v katerem je bila njegova zahteva zavrnjena.

Stranska udeležba v postopku

V postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve mora organ, v skladu z določbami ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa (44. člen). V postopek mora torej pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.

Iz dokumentov prvostopne zadeve je razvidno, da organ v postopek na prvi stopnji ni pozval Odvetniške družbe Čeferin, Pogačnik, Novak, Koščak in partnerji, družba za opravljanje odvetniškega poklica, o.p., d.o.o. (v nadaljevanju: Odvetniška družba Čeferin) in družbe VPS Svetovanje d.o.o., zato je to v pritožbenem postopku, s pozivom št. 090-239/2023-6 z dne 15. 9 . 2023, storil IP in jima posredoval tudi pritožbo prosilca.

Odvetniška družba Čeferin je dne 27. 9. 2023 odgovorila, da priglaša svojo udeležbo v postopku in da zahtevane informacije predstavljajo poslovno skrivnost stranskega udeleženca. Družba VPS Svetovanje d.o.o. je dne 5. 10. 2023 priglasila stransko udeležbo in navedla, da gre pri zahtevani dokumentaciji za poslovno skrivnost.

Informacija javnega značaja

Uvodoma IP pojasnjuje, da iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati in nahajati se mora v materializirani obliki. IP ugotavlja, da zahtevane informacija izpolnjuje vse tri temeljne pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.

Predmet presoje v tem pritožbenem postopku so tako naslednji dokumenti:

-       Pooblastilo Občine Komenda Odvetniški družbi Čeferin z dne 21. 5. 2021,

-       Naročilnica Občine Komenda Odvetniški družbi Čeferin 2022/000045 z dne 16. 3. 2022,

-       Računi Odvetniške družbe Čeferin: št. 00942-2021 z dne 7. 5. 2021, št. 00737-2022 z dne 17. 3. 2022, št. 00801-2022 z dne 24. 3. 2022, št. 01099-2022 z dne 22. 4. 2022, št. 01767-2022 z dne 28. 6. 2022, št. 01893-2022 z dne 6. 7. 2022, št. 01168-2022 z dne 25. 4. 2023,

-       Pogodba o opravljanju storitev pravnega in poslovnega svetovanja med Občino Komenda in družbo VPS Svetovanje d.o.o. (organ je pojasnil, da družba VPS Svetovanje d.o.o. še ni prejela nobenega plačila za opravljene storitve).

IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do navedenih dokumentov dopusten v celoti, oziroma ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa.

Izjeme od prostega dostopa

5. člen ZDIJZ določa načelo prostega dostopa do informacij javnega značaja. Organ pa lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 5. a členu in v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo poslovne skrivnosti iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere se zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost, ter svojo odločitev utemeljeval na podlagi prvega in drugega odstavka 39. člena Zakona o gospodarskih družbah, pri čemer je organ zgolj povzel določbe navedenih členov. Ker je torej organ prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov na podlagi izjeme varstva poslovne skrivnosti, se IP opredeljuje do vprašanja, ali je pri zahtevanih dokumentih ta izjema podana.

Poslovna skrivnost

Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)  pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS), ki so začele veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da so presojani dokumenti v obravnavanem primeru nastali po uveljavitvi ZPosS, je IP pri presoji poslovne skrivnosti upošteval določbe ZPosS. Organ je tako napačno presojal poslovno skrivnost na podlagi določb prvega in drugega odstavka 39. člena ZGD-1, saj bi moral upoštevati določbe ZPosS.

Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe.

Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 2. člena ZPosS).

Glede na navedeno so torej poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona, poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne. Ob tem IP pripominja, da je tudi v skladu s slovensko sodno prakso dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje.[1]

IP najprej ugotavlja, da sam organ (občina) kot tak ne more zatrjevati, da gre za poslovno skrivnost, saj bi to izjemo lahko uveljavljala in dokazovala le poslovna subjekta, ki pa ju v postopek na prvi stopnji organ ni pritegnil kot stranska udeleženca, ampak je navedeno storil šele IP v pritožbenem postopku. Kot izhaja iz odgovora stranskega udeleženca Odvetniške družbe Čeferin v pritožbenem postopku, je ta zgolj navedel, da zahtevane informacije predstavljajo poslovno skrivnost, pri čemer tega ni z ničemer utemeljil. Stranski udeleženec VPS Svetovanje d.o.o.  je v odgovoru na poziv IP navedel, da gre za poslovno skrivnosti in da bi razkritje določenih informacij lahko ogrozilo uspešno izvedbo zaključka projekta »zapiranje odlagališča Suhadole na podlagi OVD« in pogodbenih obveznosti. Dalje je navedel, da gre za reševanje problema zapiranja odlagališča Suhadole, kjer RS grozijo sankcije EU zaradi prepočasnega zapiranja, Občini Komenda pa je bilo z inšpekcijsko odločbo MOP naloženo, da mora zadevo sama urediti. Stranski udeleženec zastopa Občino Komenda v vseh postopkih v zvezi s tem, prav tako pa podjetje še ni prejelo nobenega plačila s strani občine in bo, ko bodo izpolnjeni pogodbeni pogoji, obvestilo javnost. IP ugotavlja, da sta stranska udeleženca podala zgolj pavšalne navedbe glede izjeme poslovne skrivnosti in svojih navedb nista konkretizirala oziroma utemeljila.

IP tako ugotavlja, da v obravnavanem primeru poslovna skrivnost ni izkazana. Organ v izpodbijani odločbi ni z ničemer utemeljil, kakšno strokovno znanje ali izkušnje naj bi predstavljale informacije, navedene v zahtevanih dokumentih, ampak je zgolj povzel zakonsko definicijo poslovne skrivnosti, pri čemer se tudi ni skliceval na ustrezno pravno podlago za poslovno skrivnost. Izkazal ni niti, kakšno tržno vrednost imajo ti podatki, torej kako bi ti podatki vplivali na večjo konkurenčnost in uspešnost poslovnega subjekta na trgu. Prav tako sta tudi stranska udeleženca podala zgolj pavšalna odgovora, da gre za poslovno skrivnost. Navedbe organa in stranskih udeležencev so zato v celoti pavšalne in nekonkretizirane, IP pa ponovno opozarja, da je dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje.

Absolutno javni podatki

Ob tem pa IP še opozarja, da tudi če bi bili kriteriji za obstoj poslovne skrivnosti izkazani, tretji odstavek 2. člena ZPosS med drugim določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne.

ZDIJZ v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena najprej določa, da se dostop do zahtevane informacije v vsakem primeru dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega sodišča Republike Slovenije in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.[2] Poraba javnih sredstev namreč ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[3] Iz sodbe Upravnega sodišča št. III U 121/2017 z dne 12. 10. 2017 tako med drugim izhaja, da podatki v zvezi s »porabo javnih sredstev« niso le podatki o višini in prejemkih teh sredstev, pač pa tudi podatki, ki so vezani na odločanje o sredstvih.

V konkretnem primeru gre za dokumentacijo, ki se nanaša na porabo javnih sredstev in na razpolaganje z javnimi sredstvi, konkretno s sredstvi občinskega proračuna, zato gre za javne podatke. IP pojasnjuje, da morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki javnosti v skladu z načelom transparentnosti omogočajo, da preveri, ali je organ z javnimi sredstvi razpolagal skrbno in racionalno. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru podana t.i. »izjema od izjem« iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Ob vsem navedenem pa IP dodaja še, da se morajo poslovni subjekti zasebnega prava zavedati, da so pri sklepanju pogodb z osebami javnega prava omejeni. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, ko je navedlo, da »vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, se mora zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, zato niti ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt«. Stališče, da se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni, pa tudi sicer izhaja iz sodne prakse, npr. sodbe Upravnega sodišča št. I U 1125/2017-62 z dne 3. 10. 2018.

Dalje IP ugotavlja, da so na podlagi 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot absolutno javni podatki, določeni podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatkov iz varnostnih poročil, kot tudi druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja (Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22 in 18/23 – ZDU-1O; v nadaljevanju: ZVO-2)).

Temeljne standarde glede dostopa do informacij na področju okolja, sodelovanja javnosti v postopkih odločanja glede okolja in učinkovitega varstva navedenih pravic predstavlja Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija), ki v 2. členu določa kaj so okoljske informacije.[4] Informacije o okolju so podobno opredeljene tudi v členu 2(1) Direktive 2003/4/ES o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS. IP na tem mestu povzema le točko (b), ki je relevantna za konkreten primer in določa, da so to kakršnekoli informacije v pisni, vizualni, zvočni, elektronski ali katerikoli drugi materialni obliki o dejavnikih, kot so snovi, energija, hrup, sevanje ali odpadki, vključno z radioaktivnimi odpadki, emisije, izpusti in druga sproščanja v okolje, ki vplivajo ali bi utegnili vplivati na elemente okolja, navedene pod točko (a), to pa so zrak in ozračje, voda, tla, zemljišča, krajina in naravni življenjski prostori.

Kateri podatki štejejo za okoljske podatke, v nacionalni zakonodaji opredeljuje drugi odstavek 160. člena ZVO-2, in sicer so to zlasti podatki o: 1. stanju okolja in njegovih delov; 2. naravnih pojavih; 3. naravnih dobrinah (naravnem javnem dobru, naravnih vrednotah in biološki raznovrstnosti, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, in naravnih virih); 4. emisijah, odpadkih in nevarnih snoveh, vključno z informacijami o obremenjevanju okolja, ki ga povzročajo, in okoljskih nesrečah; 5. dejavnostih, vključno s postopki državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali na sprejemanje strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil, vodenje registrov in evidenc, vključno s temi akti, registri in evidencami; 6. ekonomskih analizah in ocenah, uporabljenih pri sprejemanju ukrepov iz prejšnje točke; 7. zdravstvenem stanju, varnosti in življenjskih razmerah ljudi, vključno s podatki o onesnaženosti prehranjevalnih verig, ter stanju objektov kulturne dediščine, če nanje vpliva ali bi lahko vplivala obremenjenost okolja, ali z njimi povezani dejavniki ali postopki in dejavnosti iz 5. točke tega odstavka, in 8. preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic. Nadalje je v tretjem odstavku istega člena določeno, da so ne glede na določbe predpisov iz prvega odstavka tega člena o izjemah glede dostopa do informacij javnega značaja okoljski podatki, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona, javni.

Iz omenjenih opredelitev okoljskih informacij izhaja, da med okoljske podatke sodijo vse informacije, ki kakorkoli posegajo v okolje. IP tako ugotavlja, da gre v konkretnem primeru za podatke glede zapiranja odlagališča odpadkov, torej gre za podatke o odpadkih, ki so po zgoraj navedenih definicijah okoljski podatki, za katere velja načelo javnosti. IP tako ugotavlja, da gre za dokumentacijo, ki se nanaša na okoljske podatke, zato gre za javne podatke, glede katerih ne velja nobena izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja. ZDIJZ je namreč z določbo 2. alineje tretjega odstavka 6. člena postavil zakonsko predpostavko, da je prevladujoč interes javnosti za razkritje okoljskih podatkov podan vselej, ko gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Na ta način je zakonodajalec razširil pravice, ki jih zagotavlja drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, saj izkazovanje in dokazovanje prevladujočega interesa javnosti v takšnih primerih ni potrebno.

Osebni podatki

IP dalje ugotavlja, da zahtevana dokumentacija vsebuje tudi osebne podatke, zato je v nadaljevanju preveril še, ali gre prosto dostopne podatke ali pa gre za varovane osebne podatke, ki se jih ne sme razkriti.

Na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2). V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov  IP ugotavlja, da so podatki o imenih in priimkih, podpisih, izobrazbi ter delovnih mestih oziroma položajih posameznih fizičnih oseb nedvomno osebni podatki. IP je tako preveril, ali je za obdelavo predmetnih osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov pa se sklicuje tudi ZVOP-2 (prvi odstavek 6. člena) in 74. člen ZVOP-2, ki določa, da zavezanci po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, javnosti posredujejo osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da:

-       dokument Pooblastilo Občine Komenda Odvetniški družbi Čeferin z dne 21. 5. 2021 vsebuje ime in priimek ter podpis župana Občine Komenda ter imena in priimke ter podpis direktorja Odvetniške družbe Čeferin. IP ugotavlja, da so navedeni podatki prosto dostopni, saj gre v primeru župana za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). V primeru Odvetniške družbe Čeferin pa gre za osebo, ki je ustanovitelj in direktor družbe, pri čemer velja, da so javni podatki o imenu, priimku, podpisu in položaju družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Ti podatki so namreč javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru;

-       dokument Naročilnica Občine Komenda Odvetniški družbi Čeferin 2022/000045 z dne 16. 3. 2022 vsebuje imena in priimke ter podpise župana in direktorice občinske uprave, zato so navedeni podatki prosto dostopni, saj gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ);

-       dokumenti računi Odvetniške družbe Čeferin: št. 00942-2021 z dne 7. 5. 2021, št. 00737-2022 z dne 17. 3. 2022, št. 00801-2022 z dne 24. 3. 2022, št. 01099-2022 z dne 22. 4. 2022, št. 01767-2022 z dne 28. 6. 2022, št. 01893-2022 z dne 6. 7. 2022, št. 01168-2022 z dne 25. 4. vsebujejo ime in priimek osebe iz Odvetniške družbe Čeferin, pri čemer IP ugotavlja, da ni podana pravna podlaga za razkritje teh osebnih podatkov, saj gre za zaposlene pri gospodarski družbi, ki niso ustanovitelji, družbeniki, člani organov gospodarskih družb in osebe, pooblaščene za zastopanje, zato je potrebno te podatke prekriti;

-       dokument Pogodba o opravljanju storitev pravnega in poslovnega svetovanja med Občino Komenda in družbo VPS Svetovanje d.o.o.  vsebuje imeni in priimka ter podpisa župana in direktorja družbe, pri čemer gre za javne podatke, kot že pojasnjeno zgoraj, saj gre v primeru župana za podatek, povezan z opravljanjem javne funkcije, v primeru direktorja družbe pa za osebo, ki je pooblaščena za zastopanje družbe.

Delni dostop

Ker IP ocenjuje, da za razkritje določenih osebnih podatkov ni ustrezne pravne podlage, je odločil, da mora organ te podatke prekriti, kot je razvidno iz zgoraj navedenih alinej pri posameznem dokumentu. IP je torej odločil o delnem dostopu, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, kot to izhaja iz izreka te odločbe.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca delno ugodil. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je tako odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu (varovani osebni podatki) je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

Informacijska pooblaščenka

[1] Tako upravno sodna praksa, ki se sicer nanaša na določbe ZGD-1, ki so veljale pred uveljavitvijo ZPosS, vendar pravno vprašanje po mnenju IP ostaja enako, npr. sodbe, št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016.

[2] Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, kot tudi sodba št. I U 1544/2018-51 z dne 7. 10. 2020), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.

[3] Tako tudi odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37), sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011 ter sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.

[4] »Okoljske informacije« pomenijo vse pisne, vizualne, zvočne in elektronske informacije ali informacije v kakšni koli drugi materialni obliki: a) o stanju elementov okolja, kot so zrak in ozračje, voda, prst, zemljišča, krajina in naravna območja, biološka raznovrstnost in njene sestavine, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, in o medsebojnem vplivu teh elementov; b) o dejavnikih, kot so snovi, energija, hrup in sevanje, ter o dejavnostih ali ukrepih skupaj z upravnimi ukrepi, okoljskimi sporazumi, politikami, zakonodajo, načrti in programi, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na elemente okolja iz pododstavka a), o analizah stroškov in koristi ter o drugih ekonomskih analizah in predpostavkah, ki se uporabljajo pri okoljskem odločanju; c) o zdravstvenem stanju in varnosti ljudi, življenjskih razmerah ljudi, stanju kulturnih znamenitosti in objektov, če nanje vpliva ali bi lahko vplivalo stanje elementov okolja ali s temi elementi povezani dejavniki, dejavnosti ali ukrepi iz pododstavke b).