prosilec - Občina Kobarid

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval informacije, ali je upoštevajoč veljavne prostorske akte občine, na točno navedenih parcelah dopustna gradnja. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, ker z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je odločitev organa pravilna, zato je pritožbo prosilca zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.  
 

ODLOČBA:

Številka: 090-17/2024/5

Datum: 27. 2. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 7. 1. 2024, zoper odločbo Občine Kobarid, Trg svobode 2, 5222 Kobarid (v nadaljevanju organ), št. 090-7/2023-6 z dne 18. 12. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 7. 1. 2024 zoper odločbo Občine Kobarid št. 090-7/2023-6 z dne 18. 12. 2023, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 25. 10. 2023 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval informacije, in sicer ali je upoštevajoč veljavne prostorske akte občine, na parcelah …, obe k.o. Idrsko, sploh dopustna gradnja, vrstah dopustnih gradenj, nenazadnje tudi za postavitev mobilnih hišk.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-7/2023-6 z dne 18. 12. 2023, s katero je zahtevo, zaradi neobstoja dokumentov, zavrnil. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter pojasnil, da so informacije, ki jih zahteva prosilec, javno dostopne v Odloku o občinskem prostorskem načrtu OPN Kobarid, kartografski del občinskega prostorskega načrta pa je dostopen na aplikaciji PISO, iz katere so razvidne javne informacije, katere prosilec zahteva. Do navedenih dokumentov je organ prosilcu dne 20. 11. 2023 posredoval povezave do spletnih strani. Organ je še navedel, da so vse zahtevane informacije dostopne na navedenih povezavah, medtem ko ima lokacijska informacija za določene parcele naravo potrdila iz uradnih evidenc in se izda skladno s predpisi o upravnem postopku ter proti plačilu upravne takse. Ker organ z drugimi dokumenti ne razpolaga, je zahtevo prosilca zavrnil.

Dne 7. 1. 2024 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo št. 090-7/2023-6 z dne 18. 12. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da so bile določbe ZDIJZ napačno uporabljene (1. točka prvega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s četrtim odstavkom 27. člena ZDIJZ) ter da se odločbe ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s četrtim odstavkom 27. člena ZDIJZ). Prosilec je povzel odločitev organa in navedel, da organ ni zadostil zahtevi prosilca, saj mu je posredoval zgolj in samo spletne strani predpisov, pri čemer se je skliceval na pridobitev lokacijske informacije, s katero pa že razpolaga. Prosilec je navedel, da je izpodbijana odločba arbitrarna, saj ga zavaja z vpogledom občinskih predpisov, po drugi strani pa nasprotuje sama sebi, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. Prosilec je še navedel razloge za pridobitev zahtevanih informacij.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-0007/2023-8 z dne 23. 1. 2024, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je organ, z dopisom št. 090-17/2024/2 z dne 1. 2. 2024, pozval k predložitvi dokumentacije in pojasnil v zadevi. Odgovor organa je IP prejel, po elektronski pošti, dne 6. 2. 2024. Organ je IP pojasnil, da skladno s četrtim odstavkom 279. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE in 95/23 – ZIUOPZP) in Pravilnikom o lokacijski informaciji (Uradni list RS, št. 92/22 in 72/23) izda lokacijsko informacijo na podlagi zahtevka, iz katerega je razvidno, katere vsebine mora vsebovati lokacijska informacija. Ta ima naravo potrdila iz uradne evidence in se izda v skladu s predpisi, ki urejajo upravni postopek proti plačilu upravne takse, pri čemer se šteje, da parcele v eni katastrski občini predstavljajo en zahtevek. Stranka, ne pritožnik oziroma kdorkoli drug, v postopku izdaje lokacijske informacije ni zaprosil za izdajo izvedbenih pogojev iz OPN-ja oziroma ni zahteval lokacijske informacije z razširjenimi podatki, ki je namenjena gradnji objektov in poleg podatkov iz lokacijske informacije z osnovnimi podatki dodatno vsebuje: podatek o pravnih režimih, podatek o prostorskih izvedbenih pogojih, izsek iz grafičnega dela prostorskega akta. Za kar je potrebno plačati upravno takso skladno z zgoraj navedenim ter Zakonom o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) – tar. št. 36. Organ je še pojasnil, da predmetni nepremičnini skladno z OPN-jem predstavljata kmetijsko zemljišče, na katerih je možna gradnja skladno s predpisi. Iz OPN občine Kobarid izhaja, da se na kmetijskem zemljišču lahko gradi skladno z zakonodajo Republike Slovenije.

Z namenom, da se prosilec seznani z ugotovitvami IP v pritožbenem postopku, je IP dne 9. 2. 2024, z dopisom št. 090-17/2024/4, prosilcu posredoval odgovor organa z dne 6. 2. 2024 in ga pozval, da poda svoje morebitne ugovore ali nasprotne argumente. Na dopis IP št. 090-17/2024/4 z dne 9. 2. 2024, prosilec v danem roku oziroma do izdaje te odločbe ni odgovoril, zato je IP štel, da na ugotovitve nima pripomb.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

IP nadalje pojasnjuje, da se informacij, ki se posredujejo na podlagi določb ZDIJZ, nikoli ne presoja z vidika posebnih okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri tem se presoja, ali gre za dokumente, ki so prosto dostopni vsakomur. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ pa mora biti enaka za vse. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. Glede na navedeno se IP ni opredelil do razlogov prosilca za pridobitev zahtevanih informacij, saj za ta postopek niso relevantne.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi dodatnih pojasnil organa z dne 6. 2. 2024 IP ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanimi dokumenti ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. IP ob tem pripominja, da tudi prosilec ni predlagal nobenih novih dejstev in dokazov, iz katerih bi sledilo, da bi zahtevani dokumenti morali obstajati oz. kako naj IP še dopolni ugotovitveni postopek, ki bi vodil do drugačnih ugotovitev, kot izhajajo iz izpodbijane odločbe organa. Organ je prosilcu posredoval vse predpise, ki se nanašajo na graditev na navedenem območju, medtem ko ima lokacijska informacija naravo potrdila iz uradne evidence in se izda v skladu s predpisi, ki urejajo upravni postopek proti plačilu upravne takse. Organ je IP še dodatno pojasnil, da stranka, ne pritožnik oziroma kdorkoli drug, v postopku izdaje lokacijske informacije ni zaprosil za izdajo izvedbenih pogojev iz OPN-ja, oziroma ni zahteval lokacijske informacije z razširjenimi podatki, ki je namenjena gradnji objektov in poleg podatkov iz lokacijske informacije z osnovnimi podatki dodatno vsebuje: podatek o pravnih režimih, podatek o prostorskih izvedbenih pogojih, izsek iz grafičnega dela prostorskega akta, za kar pa je potrebno, kot že navedeno, plačati upravno takso in torej ne gre za informacijo javnega značaja. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče posredovati še drugih dokumentov (poleg predpisov, ki so javno dostopni in so prosilcu že bili posredovani), saj organ z njimi ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka