prosilec - Občina Kočevje

Številka: 090-224/2026/3

Datum: 12. 8. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec), z dne 14. 5. 2026, zoper odločbo št. 090-0002/2026-2 z dne 7. 5. 2026, Skupne občinske uprave Enotnost občin, Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 14. 5. 2026 se ugodi in se odločba Skupne občinske uprave Enotnost občin št. 090-0002/2026-2 z dne 7. 5. 2026, odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

2.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je dne 3. 4. 2026 na organ poslal zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero je zahteval: (i) kopije vseh gradbenih dnevnikov, nastalih v zvezi z izgradnjo Vrtca Kočevje, enota Čebelica na naslovu Ljubljanska cesta 24,1330 Kočevje na podlagi gradbene pogodbe izgradnja 16 oddelčnega vrtca v Občini Kočevje z dne 5. 2. 2021, (ii) kopijo zavarovalne police za stavbo Vrtec Kočevje skupaj s splošnimi pogoji, (iii) za vse prijave zavarovalnih primerov oziroma prijav škode na objektu Vrtec Kočevje od vključno novembra 2022 dalje kopije odgovorov zavarovalnice, poravnalnih ponudb in ostale dokumentacije v zvezi s posamezno prijavo škode in (iv) kopije vseh potrdil o prejemu zavarovalnine za škodne dogodke iz prejšnjih alinej. Informacije je želel prejeti v elektronski obliki na svoj elektronski naslov.

(2) O zahtevi je organ odločil z odločbo št. 090-2/2026-2 z dne 7. 5. 2026, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je med organom in gospodarsko družbo ....., ki jo zastopa prosilec pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, še vedno v teku pravdni postopek pod opr. št. …., v katerem organ kot tožnik uveljavlja proti družbi ..... zahtevek za odpravo stvarnih napak in povrnitve škode zaradi zatrjevane projektantske napake pri izdelavi projektne dokumentacije za izgradnjo Vrtca Kočevje, enota Čebelica. Sodni postopek je še v teku in še ni pravnomočno zaključen, ni še bila opravljena glavna obravnava oziroma narok za glavno obravnavo, pravdni postopek je še vsebinsko in procesno v zelo začetni fazi. Organ je v sodnem postopku postavil več tožbenih zahtevkov, ki se nanašajo na premoženjsko škodo, ki je nastala zaradi projektantske napake tožene stranke. Na samem objektu vrtca organ še vedno ugotavlja obstoj tudi drugih stvarnih napak, za katere se z visoko stopnjo verjetnosti sklepa, da so prav tako posledica projektantskih napak tožene stranke. Zato je zelo verjetno, da bo moral organ tožbo v pravdnem postopku še spremeniti, tako da bo zahteval izpolnitev še drugih zahtevkov. V nadaljevanju uporabe objekta se lahko dodatno ugotovijo še dodatne stvarne napake, ki so posledica ravnanja tožene stranke kot projektanta. Organ se sklicuje na izjemo iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre za podatke, ki so bili pridobljeni zaradi konkretnega pravdnega postopka. Organ bo namreč lahko vso zahtevano dokumentacijo uporabil v pravdnem postopku za dokazovanje utemeljenosti svojih trditev oziroma dejstev. S temi listinami kot dokazom pa tudi z drugimi dokaznimi sredstvi bo poskušal dokazati utemeljenost svojega tožbenega zahtevka. Zato je izpolnjen prvi pogoj za obstoj izjeme, saj so bili vsi dokumenti pridobljeni zaradi konkretnega pravdnega postopka, ki je še v teku. Prosilec kot pooblaščenec tožene stranke v pravdnem postopku vse zahtevane dokumente želi uporabiti zato, da bo z njimi poskušal dokazati svoje trditve o neutemeljenosti tožbenega zahtevka organa kot tožeče stranke. V pravdnem postopku se v skladu z določbami ZPP ne uporablja načelo materialne resnice, ampak je sodišče dolžno razsojati glede na podane navedbe pravdnih strank in predložene dokaze s strani pravdnih strank. Sodišče torej v pravdnem postopku na podlagi predloženega dokaznega gradiva s strani pravdnih strank sprejme odločitev o sporu ter tako razreši premoženjsko vprašanje med pravdnima strankama. Vsebinski in dokazni okvir pravdnega postopka torej postavljajo stranke, sodišče pa ne more oziroma pravzaprav ne sme iskati materialne resnice po uradni dolžnosti. Slednje lahko stori samo v izjemnih primerih poskusa zlorabe sodnega postopka s strani pravdnih strank, kar v predmetnem primeru ni podano. Organ kot tožeča stranka se torej lahko samostojno odloči, ali bo neke dokumente uporabil ali jih ne bo uporabil za dokazovanje utemeljenosti svojih tožbenih trditev v pravdnem postopku. Organ se lahko odloči, da nekaterih dokumentov sodišču ne bo predložil; še posebej v primeru, ko bi s tem ogrozil uspešnost svojega tožbenega zahtevka. Če bi nasprotne stranke od organov pridobivale na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja dokumente, ki jih sicer organi v sodnih postopkih ne bi uporabili, bi bilo to v nasprotju z namenom ZDIJZ in njegova zloraba. Hkrati pa bi povsem onemogočilo organe pri vodenju sodnih postopkov. V obravnavanem sodnem postopku organ vtožuje odpravo stvarne napake ter plačilo denarnega zneska, ki predstavlja povrnitev škode organu. Organ tako skrbno postopa z javnimi sredstvi ter poskuša pridobiti povrnitev nastale škode. Takšno ravnanje organa je ne samo v korist organa, ampak v splošnem interesu, ki se odraža v skrbnem upravljanju javnih financ. Dostop do dokumentacije prosilcu, s katero bi organ lahko ogrozil uspešnost tožbenega zahtevka je v nasprotju z načelom gospodarnega upravljanja javnih financ.

(3) Zoper odločbo št. 090-2/2026-2 z dne 7. 5. 2026 je prosilec dne 14. 5. 2026 vložil pritožbo. Prosilec navaja, da je vsa zahtevana dokumentacija nastala pred začetkom pravdnega postopka in ne zaradi postopka. Če bo katera od pravdnih strank dokumente uporabila za podkrepitev svojih navedb v sporu, to ne pomeni, da so dokumenti nastali zaradi spora. Prav tako organ ne loči razlike med škodo, ki bi nastala pravdnemu postopku in škodo, ki bi nastala njemu, če bi bili dokumenti razkriti, pri čemer slednje ni relevantno za obravnavano izjemo. Prosilec meni, da dokumenti, ki so nastali zaradi pravdnega postopka, so zgolj tisti, ki se nahajajo v spisu pravdnega postopka in so nastali v začetku pravdnega postopka ali pred pravdo, če jih je organ pridobil zato, da preuči, ali je vložitev tožbe smiselna (npr. predpravdno strokovno ali pravno mnenje). Glede tega, ali bi razkritje škodovalo izvedbi pravdnega postopka prosilec meni, da organ ni navedel razlogov, zakaj bi razkritje dokumentov škodovalo pravilni in zakoniti izvedbi pravdnega postopka, temveč se ukvarja s tem, kako bi razkrijte škodovalo organu in njegovim možnostim za uspeh v pravdi. Prosilec meni, da bi razkritje zahtevane dokumentacije celo pripomoglo k pravilnejši in popolnejši ugotovitvi dejanskega stanja v postopku in pravilni ter zakoniti odločitvi sodišča. Organ je tako v informacijski prednosti. Ob tem navaja določbo 227. člena Zakona o pravdnem postopku, ki določa, da če se ena stranka sklicuje na listino in trdi, da je ta pri drugi stranki, lahko sodišče na predlog stranke zahteva od druge stranke, naj listino predloži, in ji za to določi rok. Do razkritja zahtevanih listin v pravdnem postopku opr. št. ….. bo torej moralo priti na podlagi citirane določbe ZPP na podlagi predloga tožene stranke, ki jo v pravdi zastopa prosilec v tem postopku. Ker bodo podatki oz. listine pripomogle k pravilni ugotovitvi dejanskega stanja in s tem k nepristranski ter zakoniti sodbi, pa pogoji za to, da bi se razkritje teh podatkov in listin v postopu po ZDIJZ zavrnilo, niso izpolnjeni. Ob tem se prosilec sklicuje na prakso IP za podkrepitev svojih navedb in dodaja, da ni v javnem interesu zagotavljanje možnosti organu, da proti subjektu zasebnega prava pridobi terjatev v pravdi s pomočjo prikrivanja podatkov o resničnem dejanskem stanju.

(4) Po prejemu pritožbe je organ preizkusil procesne predpostavke in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter odločil, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, zato jo je dne 25. 5. 2026 z dopisom št. 090-0002/2026-25 z dne 25. 5. 2026 odstopil IP v reševanje.

Pritožba je utemeljena.

(5) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev pravil postopka in do napačne uporabe materialnega prava.

Glede izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(6) Organ je dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil s sklicevanjem na obstoj izjeme po 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, iz katere izhaja, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. V tem primeru govorimo o izjemi varstva sodnih postopkov. Za obstoj te izjeme morata biti na podlagi 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kumulativno izpolnjena dva pogoja:

- zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka in

- razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka.

(7) Iz ugotovitev organa izhaja, da je med Občino Kočevje in družbo ……., ki jo zastopa prosilec pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani še vedno v teku pravdni postopek, ki se vodi pod opr. št. ….., v katerem občina kot tožnik uveljavlja proti navedeni družbi zahtevek za odpravo stvarnih napak in povrnitve škode zaradi zatrjevane projektantske napake pri izdelavi projektne dokumentacije za izgradnjo Vrtca Kočevje, enota Čebelica. Ob tem je pojasnil, da se na objektu vrtca še vedno ugotavlja obstoj tudi drugih stvarnih napak, za katere se prav tako sklepa, da so posledica toženkinih projektantskih napak, zaradi česar ni izključena nadaljnja razširitev tožbenega zahtevka. Po mnenju organa so zato zahtevani dokumenti povezani s konkretnim pravdnim postopkom, saj bi jih lahko občina uporabila za dokazovanje svojih navedb, prav tako pa bi jih lahko za dokazovanje svojih trditev uporabila tudi nasprotna stranka, ki jo v postopku zastopa prosilec. Organ je ocenil, da namen zahteve po ZDIJZ ni pridobivanje dokaznega gradiva za potrebe sodnih postopkov, temveč zagotavljanje transparentnosti delovanja zavezancev. Po njegovem mnenju bi omogočanje dostopa do dokumentov v okoliščinah konkretnega primera pomenilo obid pravil pravdnega postopka in poseg v procesni položaj pravdnih strank. Izpostavil je, da se lahko občina samostojno odloči, ali bo neke dokumente uporabila ali jih ne bo uporabila za dokazovanje utemeljenosti svojih tožbenih trditev v pravdnem postopku, zato se lahko odloči tudi, da nekaterih dokumentov sodišču ne bo predložila, če bi s tem ogrozila uspešnost svojega tožbenega zahtevka, medtem ko bi razkritje dokumentov po ZDIJZ nasprotni stranki omogočilo dostop tudi do dokumentacije, ki je sicer ne bi pridobila. Takšno ravnanje bi po oceni organa lahko ogrozilo uspešnost uveljavljanja tožbenega zahtevka in s tem vplivalo tudi na varstvo javnih sredstev.

(8) V pritožbi prosilec zatrjuje, da odločitev organa temelji na zmotni uporabi 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navaja, da zahtevani dokumenti niso bili sestavljeni ali pridobljeni zaradi konkretnega pravdnega postopka, temveč so nastali že pred njegovim začetkom iz drugih razlogov za druge namene, zato prvi pogoj za uporabo navedene izjeme ni izpolnjen. IP se ne strinja z razlago organa glede prvega pogoja za uporabo izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz besedila navedene določbe izhaja, da mora biti zahtevani podatek pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka. Odločilna je torej okoliščina, zaradi katere je dokument nastal oziroma bil pridobljen, ne pa možnost njegove kasnejše uporabe kot dokaznega sredstva v sodnem postopku. Dejstvo, da bi lahko katera od pravdnih strank dokument v nadaljevanju postopka predložila sodišču kot dokaz, samo po sebi še ne pomeni, da je bil dokument pridobljen ali sestavljen zaradi tega postopka. V obravnavanem primeru organ ni ugotovil, da bi zahtevani dokumenti nastali zaradi predmetnega pravdnega postopka, temveč je obstoj prvega pogoja utemeljeval zgolj z možnostjo njihove uporabe v pravdi. Takšna okoliščina pa za uporabo izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne zadošča.

(9) IP poudarja, da mora biti za uporabo izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kumulativno izpolnjen tudi pogoj, da bi razkritje zahtevanih podatkov škodovalo izvedbi konkretnega sodnega postopka. Ker je podrobna razlaga okoliščin, ki opredeljujejo morebitno škodo za izvedbo sodnega postopka v primeru razkritja dokumentov, oziroma podatkov, pridržana sodišču, ki v postopku odloča, IP zaprosi sodišče za obrazloženo mnenje glede razkritja zahtevanih dokumentov. Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse (npr. sodbi Upravnega sodišča št. U 62/2007-12 z dne 5. 3. 2008 in št. U 664/2007-9 z dne 21. 2. 2008), ki opozarja, da mora imeti sodišče popolno avtonomijo, da samo oceni, ali bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka ali ne. Le sodišče ima pravico, da oceni, kdaj razkritje določenega podatka lahko škoduje izvedbi postopka. Tudi po ustaljeni praksi IP je za oceno škode, ki bi z razkritjem informacij nastala za postopek, pristojen organ, pred katerim teče ta postopek. Ob tem IP pripominja, da namen izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni varovanje interesov strank v postopku, ampak je objekt varstva pravilna in zakonita izvedba samega sodnega postopka.

(10) Pred IP se je vodil postopek opr. št. 090-223/2026, v katerem je bil organ Vrtec Kočevje, prosilec pa isti kot v obravnavani zadevi, zahtevani so bili isti dokumenti, odločitev Vrtca pa je bila enaka in obrazložena z istimi razlogi. Že v zadevi št. 090-223/2026 je IP zaprosil Okrožno sodišče v Ljubljani za obrazloženo mnenje glede razkritja zahtevanih dokumentov in sodišča ni pozival ponovno, ampak je njegovo mnenje upošteval v obravnavani zadevi. Iz odgovora Okrožnega sodišča izhaja, da pred njim teče pravdna zadeva, ki se vodi pod opr. št. …... Nadalje je sodišče pojasnilo, da je zadeva v fazi pred razpisom pripravljalnega in prvega naroka za glavno obravnavo. Sodišče je po pregledu spisa ugotovilo, da dokumenti, ki jih je prosilec zaprosil niso del prilog spisa, vendar ne izključuje, da bodo v gradbenem sporu še predloženi in lahko tudi relevantni za odločitev sodišča. Sodišče tudi ocenjuje, da Oddelek za gospodarsko sodstvo glede morebitnih škodnih posledic za izvedbo sodnega postopka ne vidi povezave med zahtevo za dostop na podlagi ZDIJZ, na podlagi katere naj zaprošeni organ izroči dokumente, in vodenjem konkretnega sodnega postopka.

(11) Izhajajoč iz mnenja Okrožnega sodišča v Ljubljani, je IP zaključil, da je sodišče, pred katerim še teče postopek opr. št. …., pojasnilo, da glede dokumentacije, ki je predmet zahteve po ZDIJZ, ne vidi zadržkov za njeno posedovanje prosilcu. Čeprav je navedlo, da zahtevanih dokumentov trenutno ni med prilogami sodnega spisa in da ni mogoče izključiti, da bodo v nadaljevanju postopka še predloženi ter bi lahko bili pomembni za odločitev, je hkrati izrecno ocenilo, da med razkritjem dokumentov na podlagi ZDIJZ in pravilno in zakonito izvedbo konkretnega pravdnega postopka ne obstaja povezava, zaradi katere bi razkritje lahko škodovalo izvedbi postopka. Po mnenju prosilca dejstvo, da bi lahko posamezna pravdna stranka dokumente uporabila kot dokaz, še ne pomeni, da njihovo razkritje škoduje izvedbi pravdnega postopka. IP se s pritožbenimi navedbami strinja tudi v delu, ki se nanaša na drugi pogoj za uporabo izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIZ. Kot je bilo že pojasnjeno, namen navedene izjeme ni varovanje procesnih interesov posamezne pravdne stranke, temveč varovanje pravilne in zakonite izvedbe sodnega postopka. Zato okoliščine, na katere se sklicuje organ, same po sebi še ne izkazujejo, da bi razkritje zahtevanih dokumentov lahko škodovalo izvedbi konkretnega sodnega postopka. Ker torej tudi drugi pogoj za uporabo izjeme ni izpolnjen, izjema iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v obravnavanem primeru ni podana. Posledično organ ni imel pravne podlage za zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij iz tega razloga. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je organ zmotno uporabil materialno pravo, ko je dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil na podlagi 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pritožba prosilca je zato utemeljena.

Glede vrnitve zadeve v ponovni postopek:

(12) Ker je IP ugotovil, da izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na kateri temelji izpodbijane odločba, v obravnavanem primeru ni podana, odločitev organa o zavrnitvi dostopa ne more obstati. Ob tem je IP v okviru preizkusa izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti ugotovil še bistveno kršitev pravil postopka. Organ v izpodbijani odločbi ni konkretno opredelil dokumentov, ki so bili predmet njegove presoje, niti v izreku, niti v obrazložitvi odločbe. IP presoje izpodbijane odločbe tako ne more opraviti, ker izpodbijana odločba ne obsega enega od bistvenih elementov, konkretne opredelitve predmeta zahteve. Organ namreč v izpodbijani odločbi zahtevanih dokumentov ni navedel na način, da bi jih bilo mogoče enoznačno identificirati (npr. z navedbo številke in datuma dokumenta, nazivom dokumenta ipd.). Ne iz izreka ne iz obrazložitve izpodbijane odločbe tako ne izhaja, o katerih posamično določenih dokumentih je organ odločil. Takšen izrek, kot ga vsebuje izpodbijana odločba, ne zadosti določbi 213. členu ZUP, ki določa, da mora biti v izreku odločeno o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Organ je tako tudi v tem storil bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, zaradi katere se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti.

(13) Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, zato je, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo organa odpravil in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

(14) V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno postopek, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek. Organ mora v ponovljenem postopku najprej ugotoviti, s katerimi informacijami, kot jih je navedel prosilec, razpolaga, in se nato konkretno opredeliti do vsake posamezne točke zahteve prosilca ter s tem povezanimi dokumenti. Izvesti mora celovit ugotovitveni postopek ter v (morebitni) odločbi, ki bo izdana v ponovnem postopku, smiselno in celovito pojasniti, na katera dejstva in dokaze je oprl svojo odločitev (tudi če bo ugotovil, da z zahtevanimi informacijami v določenem delu ne razpolaga).

(15) Organ je v skladu z načelom materialne resnice dolžan ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP). Obliko, način izdaje in sestavne dele odločbe ureja ZUP v členih 210 do 218. V izreku odločbe se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Izrek mora biti kratek in določen (jasen oziroma nedvoumen). Če izrek ni jasen oziroma določen, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, pravice in obveznosti prosilca pa (ni)so natančneje razvidne samo iz obrazložitve, je odločba nezakonita. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, pa je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oziroma pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane odločitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka. Ob tem IP dodaja, da o odločitvi glede dostopa do dokumentov, dostop do katerih se prosilcu omogoči, organ ni dolžan izdati odločbe. To izhaja iz določb 27. člena ZDIJZ, v skladu s katerimi ima prosilec pravico pritožbe zoper zavrnilno odločbo, sklep o zavrženju, če ne dobi informacije v zahtevani obliki ali v primeru iz četrtega odstavka 17. člena ZDIJZ.

(16) V ponovljenem postopku mora organ določno navesti, s katerimi dokumenti v zvezi z zahtevo prosilca (po posameznih točkah zahteve) sploh razpolaga ter kako je to ugotovil. Nato mora organ opraviti še presojo dokumentov z vidika obstoja katere od izjem od prostega dostopa po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ. V primeru obstoja katere od izjem, pa mora organ nato presoditi še, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezen dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. v dokumentu št. … se prekrije ime in priimek posameznik ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen.

(17) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca ugodil ter izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, v katerem bo moral organ pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP, sodno prakso in napotila IP.

(18) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(19) Ta odločitev je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke