prosilec - Občina Kidričevo

Številka: 090-51/2026/4

Datum: 27. 2. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 29. 1. 2026, zoper odločbo Občine Kidričevo, Kopališka ulica 14, 2325 Kidričevo (v nadaljevanju organ), št. 090-8/2025 z dne 26. 1. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 29. 1. 2026 zoper odločbo Občine Kidričevo, št. 090-8/2025 z dne 26. 1. 2026, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 26. 11. 2025 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v 3. točkah. V 1. točki zahteve je zahteval seznam vseh cenilcev, sodnih cenilcev in izvedencev, ki so v zadnjih 5 letih sodelovali z organom. Za vsakega je prosil za podatke o: imenu in priimku ali nazivu podjetja/s.p., področje cenitve (če je navedeno), leto in kratek opis sodelovanja ter številko in datum pogodbe ali naročilnice. V 2. točki zahteve je prosil za jasne informacije, ali je organ v zadnjih 15 letih sodeloval s katero od naslednjih oseb: … (sodni cenilec), … (sodna cenilka) in … (sodni cenilec). Če je organ s katero od teh oseb sodeloval, je prosil za: opis vrste sodelovanja (cenitev, izvedeniško mnenje itd.), datum izvedbe, številko in datum pogodbe ali naročilnice, vrednost storitve in informacijo ali je oseba storitev izvedla kot fizična oseba ali preko svojega s.p. oziroma podjetja in v tem primeru ime podjetja. Če organ z navedenimi osebami ni nikoli sodeloval, je prosil za uradno pisno potrditev. Prosilec je še pojasnil, da podatke potrebuje zaradi tekočega sodnega postopka. V 3. točki zahteve je navedel, v kakšni obliki želi prejeti zahtevane informacije.

(2) Organ je na zahtevo odgovoril z dopisom naslovljenim z: »Odgovor na poizvedbo o cenilcih«, št. 090-8/2025 z dne 27. 11. 2025, v katerem je prosilcu posredoval seznam vseh cenilcev, sodnih cenilcev in izvedencev, ki so v zadnjih 5 letih sodelovali z organom in navedel, da s poimensko navedenimi osebami, ki so predmet zahteve, ni sodeloval.

(3) Prosilec je podal pritožbo zaradi molka organa, ker organ ni odločil z odločbo. Po pozivu IP na podlagi 255. člena ZUP, je organ o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-8/2025 z dne 26. 1. 2026 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V izpodbijani odločbi je organ pojasnil, da z zahtevanimi seznami, pregledi, opisi sodelovanj ali uradnimi potrdili v zvezi z zahtevanimi osebami v trenutku prejema zahteve ne razpolaga. Prav tako ne obstaja enoten dokument ali evidenca, ki bi v zahtevani obliki in obsegu izkazovala podatke, kot so vrsta sodelovanja, čas izvedbe, vrednost storitev ter status izvedbe izvajalca (fizična oseba ali s.p. oziroma podjetje). V obrazložitvi je organ še pojasnil, da bi bilo za izpolnitev zahteve treba pregledati več dokumentov in evidenc ter iz njih izluščiti in vsebinsko povzeti zahtevane podatke ter jih združiti v novo strukturirano vsebino. Takšno ravnanje bi pomenilo pripravo novega dokumenta oziroma nove informacije, k čemur ni zavezan. ZDIJZ namreč nalaga organom obveznost omogočanja dostopa do že obstoječega dokumentarnega gradiva, ne pa priprave novih pregledov, analiz, pojasnil ali uradnih potrdil, ki v času vložitve zahteve ne obstajajo. Organ je še navedel, da je prosilcu že predhodno z  dopisom št. 090-8/2025 z dne 27. 11. 2025 posredoval razpoložljive informacije, s katerimi je razpolagal. Zahtevani podatki pa v obliki, kot jo zahteva prosilec, ne izpolnjujejo pogojev za informacijo javnega značaja po ZDIJZ.

(4) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo dne 29. 1. 2026 vložil pritožbo. V pritožbi je navedel, da je organ odločbo vročil na napačen naslov. Organ je ravnal v nasprotju z načelom skrbnosti in pravili vročanja po ZUP, kar je vplivalo na trenutek dejanske seznanitve z odločbo. V pritožbi je povzel obrazložitev organa iz izpodbijane odločbe in navedel, da dokumenti in evidence obstajajo, podatki obstajajo iz obstoječega dokumentarnega gradiva in informacija obstaja v materializirani obliki v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Zaključek organa, da ne obstaja enoten seznam podatkov, ki so predmet zahteve, je torej v nasprotju z ugotovljenimi dejstvi. Organ je po njegovem mnenju napačno ugotovil dejansko stanje (8. in 140. člen ZUP). Prosilec je v pritožbi še navedel, da ni zahteval analiz, mnenj ali pravnih oseb, temveč dostop do podatkov, ki izhajajo iz naročilnic, pogodb, računov in evidenc plačil. Ustaljena praksa IP in sodna praksa potrjujeta, da izpis, združevanje ali izluščitev podatkov iz obstoječih dokumentov ne pomeni ustvarjanja nove informacije, temveč izvrševanje pravice dostopa. Prosilec je mnenja, da je organ napačno uporabil 4. člen ZDIJZ ter kršil načelo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ. Tudi, če bi del zahteve presegal ZDIJZ, bi moral organ omogočiti delni dostop do tistega dela informacij, s katerimi razpolaga. Namesto tega je zahtevo zavrnil v celoti, brez konkretne presoje posameznih dokumentov. V nadaljevanju pritožbe je navedel, da gre za notranje protislovje in pomanjkljivo obrazložitev odločbe (214. člen ZUP), saj organ hkrati navaja, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga in da je prosilcu že posredoval razpoložljive informacije. Obrazložitev izpodbijane odločbe po mnenju prosilca ne omogoča preizkusa zakonitosti odločbe. Prosilec je pritožbo zaključil z navedbami, da organ ni izdal odločbe v zakonskem roku (23. člen ZDIJZ), je ignoriral pozive IP (255. člen ZUP), šele pod pritiskom IP izdal zavrnilno odločbo, ki jo je nepravilno vročil in da v obrazložitvi odločbe vztraja pri razlagi, ki ni skladna z ZDIJZ. Navedeno kaže na sistematično napačno razumevanje in uporabo ZDIJZ, kar utemeljuje potrebo po vsebinskem preverjanju ravnanju organa. Prosilec predlaga, da IP pritožbi ugodi, odpravi izpodbijano odločbo, sam odloči o zahtevi ali pa organu naloži, da omogoči dostop do obstoječih dokumentov, oziroma podatkov s katerimi razpolaga, oziroma da o zahtevi ponovno odloči. Zaradi ponavljajočih postopkovnih kršitev in nasprotujočih si navedb organa predlaga, naj IP preveri pravilnost ravnanja organa, vključno z dejanskim obstojem dokumentacije, na katero se organ sklicuje.

(5) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeno osebi, z dopisom št. 090-8/2025 z dne 6. 2. 2026 odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa:

(6) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali  organ razpolaga še s katerimi drugimi informacijami, ki ustrezajo zahtevi prosilca, kot tistimi, do katerih je prosilcu že omogočil dostop.

(8) V skladu s prvim in drugim odstavkom 22. člena ZDIJZ napravi organ uradni zaznamek, če zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ugodi, če pa zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, pa mora o tem izdati pisno odločbo. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da za posamezen zahtevan podatek niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja ali če zahtevani podatek oziroma dokument pomeni izjemo po 5.a ali 6. členu ZDIJZ (26. člen ZDIJZ).

(9) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

- informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

- organ mora z njo razpolagati in

- nahajati se mora v materializirani obliki.

(10) Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako zavezanci niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Prosilec ima glede na navedeno, po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo.

(10) IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Podajanje pojasnil in odgovarjanje prosilcem na prejeta vprašanja tako ne pomeni odločanja v postopku po ZDIJZ. Organi v postopku po ZDIJZ na vprašanja in zahteve za pojasnila niso dolžni odgovarjati, če pa to storijo, njihovi odgovori in pojasnila niso predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju  ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga.

(11) IP nadalje pojasnjuje, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja IP pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP.

Glede 1. točke zahteve prosilca:

(12) IP ugotavlja, da je prosilec v 1. točki zahteve prosil za seznam vseh cenilcev, ki so z organom sodelovali v zadnjih 5 letih z imenom in priimkom cenilca oziroma nazivom podjetja ali s.p., področje cenitve, leto in kratek opis sodelovanja ter datum in številko naročilnice. Organ je prosilcu poslal dopis št. 090-8/2025 z dne 27. 11. 2025, v katerem mu je posredoval seznam vseh cenilcev, ki so z organom sodelovali v zadnjih 5 letih, skupaj z vsemi zahtevanimi podatki.

(13) Organ je prosilcu z dopisom št. 090-8/2025 z dne 27. 11. 2025 posredoval informacije, ki po mnenju IP predstavljajo zahtevane informacije iz 1. točke prosilčeve zahteve, kar pomeni, da je organ zahtevi prosilca v tem delu ugodil, zato glede tega dela, skladno s prvim odstavkom 22. člena ZDIJZ, ni izdal odločbe. Izpodbijana odločba in posledično pritožba se torej nanašata le na 2. točko zahteve prosilca, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

Glede 2. točke zahteve prosilca:

(14) IP ugotavlja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ z izpodbijano odločbo odločil glede  2. točke zahteve, v kateri je prosilec zahteval posebno preverbo, ali so tri poimensko določene osebe v zadnjih 15 letih sodelovale z organom. V kolikor so sodelovale, je zahteval opis vrste sodelovanja (cenitev, izvedeniško mnenje), datum izvedbe, številko in datum pogodbe ali naročilnice, vrednost storitve in informacijo ali je bila storitev opravljena s strani fizične osebe, ali preko s.p. oziroma podjetja in v tem primeru naziv s.p ali podjetja.

(15) V izpodbijani odločbi je organ pojasnil, da z zahtevanimi seznami, pregledi, opisi sodelovanj ali uradnimi potrdili v zvezi z zahtevanimi osebami v trenutku prejema zahteve ne razpolaga. Prav tako ne obstaja enoten dokument ali evidenca, ki bi v zahtevani obliki in obsegu izkazovala podatke, kot so vrsta sodelovanja, čas izvedbe, vrednost storitev ter status izvedbe izvajalca (fizična oseba ali s.p. oziroma podjetje). V obrazložitvi je organ še pojasnil, da bi bilo za izpolnitev zahteve treba pregledati več dokumentov in evidenc ter iz njih izluščiti in vsebinsko povzeti zahtevane podatke ter jih združiti v novo strukturirano vsebino. Takšno ravnanje bi pomenilo pripravo novega dokumenta oziroma nove informacije, k čemur ni zavezan. ZDIJZ namreč nalaga organom obveznost omogočanja dostopa do že obstoječega dokumentarnega gradiva, ne pa priprave novih pregledov, analiz, pojasnil ali uradnih potrdil, ki v času vložitve zahteve ne obstajajo. Organ je še navedel, da je prosilcu že predhodno z  dopisom št. 090-8/2025 z dne 27. 11. 2025 posredoval razpoložljive informacije, s katerimi je razpolagal. Zahtevani podatki pa v obliki kot jo zahteva prosilec, ne izpolnjujejo pogojev za informacijo javnega značaja po ZDIJZ.

(16) IP je za namen reševanja pritožbenega postopka organu poslal  poziv št. 090-51/2026/2 z dne 11. 2. 2026, v katerem ga je pozval, da pojasni, na kakšen način je iskal zahtevane informacije glede poimensko navedenih oseb in da predloži dokazila o tem. Organ je odgovoril z dopisom št. 090-8/2025 z dne 11. 2. 2025, v katerem je pojasnil podrobnejši opis postopka iskanja dokumentov in predložil dokazila. Sprva je organ pojasnil, da je iskal v sistemu EEP (elektronsko pisarniško poslovanje), ki predstavlja uradno evidenco dokumentarnega gradiva. Iskal je po besedni zvezi »cenilno poročilo« in dobil izpis 35 zadetkov. Organ je priložil zaslonsko sliko zadetkov. Iz teh zadetkov so bili ročno izločeni dokumenti, ki ne sodijo v obdobje zadnjih petih let. Vsako cenilno poročilo je bilo odprto in vsebinsko pregledano. Na podlagi vsebine so bili evidentirani: izvajalec cenitve, področje cenitve, leto izvedbe in kratek opis sodelovanja. Iskanje po subjektih, ki so bili predmet zahteve, se je izvedlo na način, da je organ v sistem EPP vnesel besedno zvezo posameznega subjekta, iskanje pa ni dalo nobenega rezultata. Pri iskanju za sodno cenilko (po imenu in priimku) je bil najden en dokument z naslovom »obvestilo o ogledu nepremičnine«. Dokument je bil vsebinsko pregledan in je bilo ugotovljeno, da dokument ne predstavlja pogodbenega ali naročniškega razmerja z organom, ampak gre za dokument v zvezi z nepravdnim postopkom, v katerem je bila navedena oseba imenovana za sodno izvedenko s sklepom sodišča. Organ je priložil zaslonski prikaz iskanja. Organ je še pojasnil, da je bilo dodatno preverjanje opravljeno v računovodskem informacijskem sistemu Grad – podprogram Pargament, ki vsebuje evidenco naročilnic in finančnih obveznosti. Za vsakega cenilca, identificiranega v sistemu EPP, je bilo opravljeno iskanja po nazivu izvajalca. Iskanje ni bilo časovno omejeno, temveč je bil izveden izpis naročilnic za vsa razpoložljiva leta. Iz pridobljenega izpisa so bile nato ročno izločene tiste naročilnice, ki se nanašajo na obdobje zadnjih petih let. Pregledana je bila vsebina posamezne naročilnice z namenom preveritve, ali se nanaša na cenilno poročilo, evidentirano v sistemu EPP. Opravljeno je bilo iskanje po imenu in priimku sodnih cenilcev in izpisali so se podatki za vsa razpoložljiva leta. V sistemu Grad ni bilo najdenih naročilnic ali drugih finančnih dokumentov, ki bi izkazovali sodelovanje s posameznimi sodnimi cenilci, ki so bili predmet zahteve. Organ je v dokaz priložil zaslonske prikaze sistema Grad (Pergament). V nadaljevanju je pojasnil, da je na podlagi vseh zbranih in preverjenih podatkov pripravil smiselno in vsebinsko strukturiran odgovor št. 090/8/2025 z dne 27. 11. 2025. Pri pripravi odgovora so bili uporabljeni izključno podatki pridobljeni iz uradnih evidenc po zgoraj opisanem postopku. Iskanje je bilo opravljeno v dveh ločenih uradnih evidencah (EPP in Grad), po ključnih besedah, po subjektih, po posameznih imenih in z ročnim vsebinskim pregledom najdenih dokumentov. V postopku iskanja so sodelovale tri javne uslužbenke, vsaka na svojem strokovnem področju. Iskanje je bilo opravljeno sistematično, v vseh relevantnih evidencah, z vsebinskim pregledom ter medsebojnim pregledom podatkov.

(17) IP ugotavlja, da je organ ustrezno ugotovil dejansko stanje, saj je opravil ustrezne poizvedbe in v celoti obrazloženo pojasnil, zakaj z informacijami, ki se nanašajo na 2. točko zahteve, ne razpolaga. IP po pregledu spisovne dokumentacije, pojasnila organa ter priloženih dokazil (zaslonske slike), ne dvomi, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP tudi ne vidi razlogov, na podlagi katerih bi lahko sklepal, da organ teh dokumentov prosilcu ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. Med drugim IP ugotavlja, da je organ pripravljen sodelovati s prosilcem, saj je v delu njegovi zahtevi dejansko ugodil (1. točka zahteve), zato ne vidi razloga, zakaj bi prikrival obstoj drugih zahtevanih dokumentov. Navedena ugotovitev pa pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ.

(18)  Glede zatrjevanih postopkovnih kršitev, ki jih očita prosilec organu, to je neizdaja odločbe v zakonskem roku in ignoriranje pozivov IP ter vročitev izpodbijane odločbe na napačen naslov, IP pojasnjuje, da je organ s tem sicer kršil zakon, s čimer so bile v postopku pomanjkljivosti, ki pa niso bile bistvene. Ob tem IP še pojasnjuje, da lahko prosilec, če organ ne odloči o zahtevi v roku 20 delovnih dni (23. člen ZDIJZ), pri IP vloži pritožbo zaradi molka organa, kar je prosilec tudi storil. Glede očitkov o nepravilni vročitvi na napačen naslov, pa IP poudarja, da je pravilna vročitev dokumentov ključna za zagotovitev zakonitosti upravnega postopka. Namen vročanja je zagotoviti, da se naslovnik seznani z vsebino dokumenta, ki se mu vroča, kar pa je bilo v konkretnem primeru doseženo, saj se je z izpodbijano odločbo prosilec seznanil in zoper njo pravočasno vložil pritožbo.

Sklepno

(19) V pritožbenem postopku je tako IP ugotovil, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Pritožba prosilca je neutemeljena, zato jo je treba na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrniti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(20) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(21) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila :

Sara Rupar, dipl. pravnik (UN)                                               

raziskovalka IP                                                                         

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke