prosilec - Občina Kanal ob Soči

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dokumente, vezane na vodarno Močila. Organ je prosilcu delno ugodil in mu posredoval 62 dokumentov, s prekritimi osebnimi podatki. Prosilec je v pritožbi navajal, da ni prejel vseh zahtevanih dokumentov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ resnično razpolaga še z enim dokumentom, ki ustreza zahtevi prosilca, zato je pritožbi prosilca delno ugodil ter prosilcu omogočil dostop do dokumenta, s prekritimi osebnimi podatki. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-128/2021/4

Datum: 20. 5. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 252. člena in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad.: prosilec), z dne 5. 4. 2021, zoper odločbo Občine Kanal ob Soči, Trg svobode 23, 5213 Kanal (v nad.: organ), št. 090-0001/2021-3 z dne 19. 3. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 5. 4. 2021 se delno ugodi in se odločba Občine Kanal ob Soči, št. 090-0001/2021-3 z dne 19. 3. 2021, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu posredovati fotokopijo dokumenta št. 355-0003/2015-15 z dne 30. 5. 2019, na katerem je dolžan prekriti:
   • ime in priimek ter elektronski naslov kontaktne osebe pri podjetju Salonit Anhovo d.d.,
   • elektronski naslov kontaktne osebe pri podjetju Salinvest d.o.o.,
   • stacionarno in mobilno telefonsko številko dežurnega upravljavca na vodarni Močila.

2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 6. 1. 2021 pri organu vložil zahtevo za posredovanje celotne dokumentacije v zvezi z vodarno Močila oz. v zvezi z zagotavljanjem vode iz dovodnega rova Plave, ne glede na to, ali se ta nanaša neposredno na vodo ali na tehnološko opremo v zvezi z zagotavljanjem in pripravo vode, ki izhaja iz odločb št. 35527-53/2010, št. 35528-243/2013, št. 35527-37/2018 in št. 35536-78/2005, kar zajema:

• Akte občine;
• Druge akte, ki se nanašajo na vodarno Močila (dovoljenja ali druge odločbe, ki so jih izdali drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil);
• Pogodbe, ki se nanašajo na vodarno Močila;
• Vso korespondenco (vhodna/izhodna), ki se je vodila v zvezi z zagotavljanjem vode iz dovodnega rova Plave ali v zvezi z vodarno Močila, bodisi z oblastvenimi organi, nosilci javnih pooblastil ali pa z osebami zasebnega prava, vključno z vsemi prilogami takšne korespondence in to ne glede na to, ali je korespondenca potekala pisno ali elektronsko.

Zahteva se nanaša na dokumentacijo iz obdobja od 1. 1. 2017 do 30. 12. 2020. Dodatno je prosilec navedel, da je podžupan na 5. izredni seji občinskega sveta z dne 10. 12. 2020 izjavil: »V tem času 17. marec 2017 do konca aprila 2018 je bil remont na elektrarni in je bil rov suh…iz črpališča se je črpalo, pa nobeden ni vedel«. Iz njegove izjave in preteklih izjav organa je možno sklepati, da v zadnjih štirih letih črpališče v dovodnem rovu za HE Plave 1 večkrat ni delovalo, za kar naj nihče ne bi vedel. Posledično pa se je voda za potrebe vodarne Močila zagotavljala iz drugih virov.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-0001/2021-3 z dne 19. 3. 2021, s katero je zahtevi delno ugodil in prosilcu posredoval (s prekritimi osebnimi podatki) fotokopijo delnega vodnega dovoljenja - odločba št. 35527-53/2010-6 in št. 35528-243/2013-6, fotokopijo drugih aktov, ki se nanašajo na vodarno Močila (dovoljenja in druge odločbe, ki so jih izdali drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil), in sicer gradbeno dovoljenje št. 351-529/2018/13, odločbo št. 06102-175/2020-5, št. 06102-190/2020-15, št. 06102-212/2020-3 in oceno sanacije po delni izvedbi usmeritev in poročil NIJZ za izboljšanje varnosti vodooskrbe po onesnaženju pitne vode v naselju Anhovo št. 355-69/2020-19 in fotokopijo korespondence (vhodna/izhodna), ki se je vodila v zvezi z zagotavljanjem vode iz dovodnega rova Plave ali v zvezi z vodarno Močila, bodisi z oblastvenimi organi, nosilci javnih pooblastil ali pa z osebami zasebnega prava - skupaj 62 dokumentov. Z drugimi dokumenti organ ne razpolaga.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 5. 4. 2021 vložil pritožbo, v kateri navaja, da iz podane zahteve jasno izhaja, da je interes prosilca pridobiti široke informacije v zvezi z vodarno Močila. Razumljivo je, da se brez pridobitve dokumentacije (kar je namen tega postopka), ne more podrobneje poznati dejanskega ustroja in sistema delovanja vodovodnega omrežja na območju. Priloženi izpis iz vodnega atlasa izkazuje, da se dovoljenje št. 35527-37/2018 nanaša na zajem vode v kraju Močila, zaradi česar je odločitev, da se zahteva v tem delu zavrne, nepravilna in v nasprotju z namenom pravice dostopa do informacij javnega značaja. Prav tako organ dejansko ni posredoval vse korespondence v zvezi z vodarno Močila oz. v zvezi z zagotavljanjem vode iz dovodnega rova Plave. Prejeta dokumentacija dejansko niti ne predstavlja korespondence. Korespondenco predstavljajo vsi dopisi, ki jih je v zvezi z vodarno Močila oz. v zvezi z zagotavljanjem vode iz dovodnega rova Plave organ naslovil na Salinvest d.o.o., Salonit Anhovo d.d., SENG d.o.o. ali na katerokoli druge subjekte ter seveda vsi dopisi, ki  jih je od takšnih subjektov prejel. Ne samo neverjetno – nemogoče je, da v zvezi z zadevo ne bi prišlo do nobene komunikacije (toliko bolj, ker se je pokazalo, da so v dovodnem delu potekala dela in da je prišlo do okvare črpalk, saj to izhaja iz poročila NIJZ) in prosilec ima podlago za utemeljeno sklepanje, da takšna korespondenca obstaja, vsaj v maju 2019.

IP je dne 21. 4. 2021 prejel dopis organa št. 090-0001/2021-6 z dne 19. 4. 2021, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu je organ dodatno pojasnil, da je v postopku izdaje izpodbijane odločbe preveril vodno dovoljenje št. 35527-37/2018-12, pri čemer je ugotovil, da se ta nanaša na odvzem vode iz vodotoka Perivnik, na mestu določenim z Gauss-Krugerjevimi koordinatami Y = 392967, X = 103212, zemljišče parc. št. 3257/5, k.o. Anhovo. Na tem mestu odvzem vode ni urejen, niti ni mesto odvzema povezano z vodarno Močila oz. povodnim rovom Plave, na katera se nanaša zahteva prosilca. Organ je v postopku preveril tudi morebitno korespondenco, ki je bila predmet zahteve prosilca, pri čemer je organ ugotovil, da ni prejel ali pošiljal (v fizični ali elektronski obliki) nobenih dopisov, ki bi ustrezali zahtevi prosilca.

Na podlagi poziva IP št. 090-128/2021/2 z dne 3. 5. 2021, je organ IP posredoval dopis št. 090-0001/2021-8 z dne 6. 5. 2021, v katerem je pojasnil, da je zahtevane dokumente iskal v računalniškem programu Odos, ki ga organ uporablja za vodenje dokumentacije, in sicer po sledečih ključnih besedah: »Močila«, »Plave«, »Vodarna«, »Obnova vodarne«, »dovodni rov«, »rekonstrukcija« in »vodovod Anhovo« - rezultati oz. zadetki iskanja so priloga dopisu. Zahtevane informacije je organ iskal tudi pri zaposlenih. »Po njihovem spominu« je bil organ o okvari črpalke v rovu obveščen s telefonskim klicem, uradnega dopisa ali elektronske pošte pa organ ni prejel. Dodatno je organ pojasnil, da je med ponovnim iskanjem zahtevanih dokumentov opazil, da je spregledal dokument št. 355-0003/2015-15, ki bi vsebinsko lahko ustrezal zahtevi prosilca in je priloga dopisu. Organ je dopisu priložil tudi dovoljenje št. 35527-37/2018, ki pa, kot že pojasnjeno v odstopu pritožbe, po njegovem mnenju ne ustreza zahtevi prosilca.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga še s katero drugo t.i. korespondenco (vhodno/izhodno), ki se je vodila v zvezi z zagotavljanjem vode iz dovodnega rova Plave oz. v zvezi z vodarno Močila (za obdobje od 1. 1. 2017 do 30. 12. 2020 oz. vsaj v maju 2019) - četrta alineja zahteve prosilca, kot s tisto, ki je bila prosilcu že posredovana in ali dokument oz. dovoljenje št. 35527-37/2018-12 z dne 16. 9. 2019 ustreza zahtevi prosilca.

IP je v pritožbenem postopku vpogledal v popise zadev oz. rezultate iskanja zahtevanih dokumentov po različnih ključnih besedah, ki jih je organ IP posredoval skupaj z dopisom št. 090-0001/2021-8 z dne 6. 5. 2021 in ugotovil, da zahtevi prosilca z dne 6. 1. 2021 (četrta alineja) ustreza tudi dokument št. 355-0003/2015-15 z dne 30. 5. 2019, o katerem organ na prvi stopnji ni odločal, na kar je IP v dopisu št. 090-0001/2021-8 z dne 6. 5. 2021 opozoril tudi organ sam.

Z vpogledom v dokument št. 355-0003/2015-15 z dne 30. 5. 2019 je IP ugotovil, da ta vsebuje osebne podatke (ime in priimek javnega uslužbenca oz. župana, ime in priimek kontaktne osebe pri družbi Salonit Anhovo d.d. in Salinvest d.o.o. ter njihove kontaktne podatke – elektronske naslove in stacionarno/mobilno telefonsko številko dežurnega upravljavca na vodarni Močila), zato je uvodoma IP presojal obstoj izjeme varstva osebnih podatkov (3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ) in možnost izvedbe t.i. delnega dostopa (7. člen ZDIJZ).

Organ lahko na podlagi določbe 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov, ki predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1; v nad. ZVOP-1). V določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) Splošne uredba o varstvu podatkov pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

IP je tako preveril, ali je za obdelavo zgoraj navedenih osebnih podatkov (posredovanje podatkov prosilcu oz. javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

Glede vsebovanih osebnih podatkov v dokumentu št. 355-0003/2015-15 z dne 30. 5. 2019 je IP ugotovil sledeče:

• Ime in priimek zaposlenega pri organu in ime in priimek župana

IP je že večkrat zavzel stališče, da imajo osebe, ki opravljajo javno funkcijo oz. so zaposlene v javnem sektorju, zaradi načela odprtosti javnega sektorja in s tem povezanega načela transparentnosti, bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti v primerjavi z ostalimi posamezniki, ko gre za podatke, ki so v zvezi z opravljanjem funkcije ali delovnega razmerja (npr. odločba IP št. 090-137/2011/5 z dne 26. 9. 2011, št. 090-210/2013/8 z dne 26. 11. 2013, št. 090-19/2015 z dne 26. 2. 2015, št. 090-143/2017 z dne 14. 7. 2017). Na podlagi navedenega torej ime in priimek javnega uslužbenca oz. funkcionarja nedvomno ne predstavlja varovanega osebnega podatka.

• Ime in priimek kontaktne osebe pri družbi Salinvest d.o.o.

IP je z vpogledom v Poslovni register Slovenije ugotovil, da gre v konkretnem primeru za direktorja oz. zakonitega zastopnika družbe, katerega ime in priimek ne predstavlja varovanega osebnega podatka. Skladno z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09 – UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS), Zakona o Poslovnem registru Slovenije (Ur. l. RS, št. 49/06, 33/07 – ZSReg-B in 19/15) in Zakona o sodnem registru (Ur. l. RS, št. 54/07 – UPB, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H in 17/15) kot varovanih osebnih podatkov namreč ni mogoče šteti imena in priimka družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen.

• Ime in priimek kontaktne osebe pri družbi Salonit Anhovo d.d.

Z vpogledom v Poslovni register Slovenije je IP ugotovil, da gre v konkretnem primeru za posameznika, ki nima statusa družbenika, ustanovitelja ali člana gospodarske družbe. Za razkritje osebnih podatkov (imena in priimka) dotične kontaktne osebe tako ne obstaja ustrezna pravna podlaga, zato gre za t.i. varovane osebne podatke.

• Kontaktni podatek oz. elektronski naslov zaposlenega pri organu

Pri pregledu spletne strani https://www.obcina-kanal.si/obcina/obcinska_uprava/imenik_zaposlenih/ je IP ugotovil, da je elektronski naslov zaposlenega pri organu javno objavljen in posledično ne predstavlja t.i. varovanega osebnega podatka posameznika oz. zaposlenega. Iz 106. člena ZVOP-1 namreč jasno izhaja, da če se delodajalec odloči, da je javnost določenih osebnih podatkov zaposlenega pomembna za komunikacijo s strankami in kontaktne podatke javno objavi, kot je to nedvomno tudi v konkretnem primeru, potem ti podatki ne predstavljajo več t.i. varovanih osebnih podatkov posameznika oz. zaposlenega.

• Elektronski naslovi kontaktnih oseb gospodarskih družb ter stacionarna in mobilna telefonska številka dežurnega upravljavca na vodarni Močil

IP v konkretnem primeru ni našel ustrezne pravne podlage za razkritje teh podatkov javnosti, zato gre za t.i. varovane osebne podatke.

IP je v nadaljevanju presojal, ali so glede dostopa do dokumenta št. 355-0003/2015-15 z dne 30. 5. 2019 podane še katere druge izjeme po 5.a in 6. členu ZDIJZ, poleg izjeme iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (osebni podatek), pri čemer IP drugih izjem od prostega dostopa po ZDIJZ ni ugotovil.

Glede na ugotovljen obstoj izjeme varstva osebnih podatkov (3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ) oz. na obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanem dokumentu, je IP presojal tudi, ali je v obravnavanem primeru mogoče uporabiti t.i. institut delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) in ugotovil, da je v obravnavanem primeru izvedba delnega dostopa mogoča.

IP ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ razpolaga še s katerimi drugimi dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca. IP je vpogledal tudi v dovoljenje št. 35527-37/2018-12 z dne 16. 9. 2019, ki ga je prosilec še posebej izpostavil v pritožbi zoper izpodbijano odločbo in naj bi ustrezal njegovi zahtevi, pri čemer je IP ugotovil, da se ta, kot to pravilno, v dopisu št. 090-0001/2021-6 z dne 19. 4. 2021, navaja tudi organ, nanaša na odvzem vode iz vodotoka Perivnik. Da se predmetni dokument nanaša na vodotok Perivnik, izhaja tudi iz izpisa iz vodnega atlasa, ki ga je prosilec priložil pritožbi zoper izpodbijano odločbo. V dopisu št. 090-0001/2021-6 z dne 19. 4. 2021 je organ navedel, da vodotok Perivnik ni povezan z vodarno Močila oz. povodnim rovom Plave in posledično predmetno dovoljenje ne ustreza zahtevi prosilca.

IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga tudi z drugimi dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca oz. so predmet zahteve prosilca. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati.

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena. IP je tako pritožbi prosilca delno ugodil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V tem delu je IP odločbo organa odpravil in odločil, v skladu s 1. odstavkom 252. člena ZUP. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilca zavrnil v skladu s 1. odstavkom 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka