prosilec - Občina Kamnik

POVZETEK:

Prosilka je na organ naslovila zahtevo po posredovanju določene dokumentacije, pri čemer je organ njeno zahtevo delno zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov ter neobstoja dokumentov. Glede varstva osebnih podatkov je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ neupravičeno prekril podpis javnega uslužbenca, da pa je upravičeno zavrnil dostop do dokumentov, saj organ z njimi ne razpolaga in posledično niso izpolnjeni kriteriji iz 4. člena ZDIJZ.

ODLOČBA:

Številka: 090-112/2021/4

Datum: 5. 5. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. odstavka in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilka), z dne 24. 2. 2021 (pravilno dne 24. 3. 2021), zoper odločbo Občine Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik (v nadaljevanju organ), št. 090-0005/2021-1/3 z dne 16. 3. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilke z dne 24. 2. 2021 (pravilno dne 24. 3. 2021) se delno ugodi in se odločba Občine Kamnik, št. 090-0005/2021-1/3 z dne 16. 3. 2021, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilki fotokopijo »Potrdilo z opr. št. 465050-0025/00-NPP028/2000 z dne 5. 4. 2000« na način, da ji posreduje podpis javnega uslužbenca, ki je na dokument pripisal pisarniško odredbo glede datuma rešitve.

2. V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je dne 23. 2. 2021 na podlagi določb ZDIJZ na organ naslovila zahtevo za posredovanje fotokopij naslednjih dokumentov:

1. predlog Sklepa o opustitvi javnega dobrega in prodaja zemljišča v k. o. Motnik (K. O. 1923 622/3),
2. sprejem predloga sklepa o opustitvi javnega dobrega za zgoraj navedeno zemljišče na seji Občinskega sveta Občine Kamnik,
3. objavo sklepa o opustitvi javnega dobrega v Uradnem listu za zgoraj navedeno zemljišče ter
4. potrdilo Občine Kamnik, Urada župana, št. 465050-0025/00-NPP028/2000 z dne 5. 4. 2000.

O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo št. 090-0005/2021-1/3 z dne 16. 3. 2021, s katero je zaradi neobstoja dokumentov zavrnil dostop do zaprošenih informacij v prvi, drugi ter tretji točki njene zahteve, posredoval pa ji je dokument iz četrte točke zahteve, pri čemer je prekril osebne podatke vlagatelja ter podpis javnega uslužbenca, ki je na dokument pripisal pisarniško odredbo glede datuma.

Dne 24. 3. 2021 je IP prejel pritožbo prosilke, iz katere izhaja, da se ne strinja z obrazložitvijo organa, da gre v obravnavanem primeru za domnevni sklep, saj naj bi tega na svojih sejah obravnavala tako Odbor za proračun kot tudi Odbor za komunalno ureditev, zato meni, da domnevni sklep obstaja. Prav tako meni, da so neupravičeno prekriti osebni podatki na posredovanem dokumentu, saj gre za javno listino, ki jo je izdal organ. Želi prejeti dokument v izvorni obliki, brez prekritih osebnih podatkov.

Prejeto pritožbo je IP skladno z drugim odstavkom 239. člena ZUP odstopil organu. Ta je po preizkusu procesnih predpostavk ter odločitvi, da o zadevi ne bo odločil drugače, pritožbo v odločanje odstopil IP.

IP je ob pregledu dokumentacije ugotovil, da ne razpolaga z vsemi informacijami, ki se tičejo zadeve, zato je organ pozval k posredovanju dodatnih pojasnil in dokumentacije. Navedeno je IP prejel dne 21. 4. 2021.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je organ ravnal pravilno, ko je z izpodbijano odločbo zaradi neobstoja dokumentov prosilki zavrnil dostop do dokumentacije, navedene v prvih treh točkah njene zahteve ter ali je organ ravnal pravilno, ko je zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v posredovanem potrdilu prekril osebne podatke vlagatelja in podpis javnega uslužbenca.

Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer: informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati, informacija pa se mora nahajati v materializirani obliki.

Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da je prosilki na podlagi njenih dosedanjih zahtev, nanašajočih se na prodajo taistega zemljišča (parc. št. 622/3 k. o. Motnik) že posredoval gradivo, s katerim razpolaga, hkrati pa je strokovna služba, ki je v občinski upravi zadolžena za reševanje premoženjsko pravnih zadev, vnovič preverila obstoj morebitnih drugih dokumentov v predmetni zadevi  in ugotovila, da z dokumenti, kot so opredeljeni v 1., 2. ter 3. točki prosilkine zahteve, ne razpolaga. Ta ista strokovna služba je z vpogledom v zemljiško knjigo preverila tudi dosedanje vpise, pri čemer je bilo iz pregleda vsebine t.i. zgodovinskega izpiska za parc. št. 622/1, iz katere je nastala parc. št. 622/3, ugotovljeno, da ta ni imela statusa javnega dobrega, zato zaprošeni dokumenti, ki se glasijo na javno dobro, ne obstajajo. 

Glede na to, da se prosilka v zvezi z obstojem dokumenta, tj. predlogom Sklepa o opustitvi javnega dobrega in prodaji zemljišča v k. o. Motnik, v pritožbi sklicuje na poročilo Odbora za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem ter poročilo Odbora za prostor in komunalno ureditev, je IP zaprosil organ, da pojasni, na katero zemljišče se nanaša navedeni predlog sklepa, ki sta ga obravnavala omenjena odbora ter pojasni, ali navedeni predlog obstaja v materializirani (fizični) obliki. V odgovoru z dne 21. 4. 2021 je organ izpostavil, da v primeru obravnave gradiva na sejah obeh delovnih teles občinskega sveta ne gre za dve različni gradivi, pač pa za isto gradivo, vezano na 13. točko dnevnega reda (Predlog sklepa o opustitvi javnega dobrega in prodaja zemljišča v k. o. Motnik) 10. seje občinskega sveta Občine Kamnik, izvedene dne 26. 1. 2000. Predlog sklepa, na katerega se nanašata poročili obeh delovnih teles občinskega sveta, se v fizični obliki nahaja na strani 106 in 107 gradiva za 10. sejo občinskega sveta, sklicano za dne 26. 1. 2000. Organ pojasnjuje, da se naslov obravnavane točke na navedenih odborih res glasi »Predlog sklepa o opustitvi javnega dobrega in prodaji zemljišča v k. o. Motnik«, enako tudi dnevni red, pa vendar je šlo v danem primeru dejansko samo za predlog sklepa za prodajo zemljišča parc. št. 622/3 k. o. Motnik, kar je razvidno v samem gradivu 10. seje Občinskega sveta, na strani 106, kjer je pod zadevo navedeno »Predlog sklepa o prodaji zemljišča v k. o. Motnik«, pri čemer se vsebina tega predloga resnično nanaša zgolj na prodajo zemljišča parc. št. 622/3 k.o. Motnik, v kar se je z vpogledom na stran 106 gradiva 10. seje občinskega sveta Občine Kamnik prepričal tudi sam IP. Organ je ponovno poudaril, da predmetno zemljišče v k. o. Motnik ni imelo statusa javnega dobrega, zato le-tega ni bilo potrebno opuščati. Na navedenih odborih je bil, kot že zapisano, kljub poimenovanju dokumenta obravnavan zgolj predlog sklepa z vsebino o prodaji zemljišča parc. št. 622/3 k. o. Motnik, pri čemer postopka opustitve javnega dobra v konkretnem primeru ni bilo potrebno izvesti. Navedeno izhaja tudi iz zgodovinskega izpiska zemljiške knjige, v kateri ni nikjer zavedene zaznambe javnega dobrega, ki bi v primeru obstoja bilo zavedeno skladno s 111. členom Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, s spremembami in dopolnitvami). Posledično v tej zvezi ne obstaja zahtevana dokumentacija, kot jo je opredelila prosilka v prvi, drugi in tretji točki zahteve. Izhajajoč iz navedenega torej pritožbena navedba prosilke o obstoju domnevnega sklepa ne zdrži, saj kot pojasnjeno, gre za dokument z vsebino o prodaji zemljišča parc. št. 622/3 k. o. Motnik,  in nikakor ne za dokument o opustitvi javnega dobra, kar je bilo predmet zahteve prosilke.

IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo v materializirani obliki, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati in zakaj ne obstajajo. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ. Prav tako ne strinjanje prosilca z določeno ureditvijo, ki jo npr. predvideva organ, ne more biti predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ. Navedeno stališče je v sodbi, št. I U 512/2010 z dne 07. 12. 2011, zavzelo tudi Upravno sodišče RS, ko je zapisalo, da z argumentom, da bi tožena stranka zahtevani dokument morala imeti, oziroma, da bi ga morala izdelati na podlagi zakona, ni mogoče utemeljevati ali dokazati, da se zahtevana informacija nahaja pri zavezancu. V upravnem in sodnem postopku o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja tudi ni mogoče presojati odgovornosti in škodnih posledic zaradi morebitnega nezakonitega vodenja dokumentacije pri zavezancih po ZDIJZ. Tudi v sodbi Upravnega sodišča RS št. II U 1429/2011 z dne 6. 6. 2012, je sodišče poudarilo, da je pri postopku za dostop do informacij javnega značaja bistveno zgolj to, ali organ zaprošeni dokument ima ali pa ne, pri čemer ni bistven razlog, zakaj katerega od dokumentov nima. Takšni sodni praksi sledi tudi sodba Upravnega sodišča RS št. II U 504/2016-16 z dne 6. 12. 2017.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z dokumenti, ki se nanašajo na 1. 2. in 3. točko zahteve, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga še z drugimi dokumenti, vendar jih prosilki ne želi posredovati. Pripravljenost sodelovati s prosilko je organ izkazal, ko je večkrat vpogledal v svojo dokumentacijo in ponovno preveril morebiten obstoj zahtevane dokumentacije v obravnavanem primeru, prav tako pa je svojo pripravljenost sodelovati v preteklosti izkazal tudi z izdajo odločbe, št. 090-0021/2018-1/3 z dne 12. 12. 2018, s katero je prosilki posredoval določeno dokumentacijo v zvezi z zemljiščem parc. št. 622/3 k. o. Motnik, med drugim tudi npr. zapisnik 10. seje OS z dne 26. 1. 2000 (gradivo za predmetno točko se v zapisniku nahaja pod točko 13), iz katerega izhaja, da gre za predlog sklepa o prodaji zemljišča v k. o. Motnik in ne tudi za sklep o opustitvi javnega dobra.

Glede pritožbene navedbe prosilke v zvezi s prekritimi osebnimi podatki posameznikov pa IP pojasnjuje, da organ na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov, ki predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju ZVOP-1). V določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) Splošne uredba o varstvu podatkov pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

IP je tako preveril, ali je za obdelavo osebnih podatkov, prekritih v posredovanem potrdilu, podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

V obravnavanem primeru IP ugotavlja:

• da je podana je pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov javnih uslužbencev organa. Pravno podlago za njihovo obdelavo namreč predstavlja določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se ne glede na obstoj izjeme (osebni podatek) dostop dovoli, če gre za podatke, povezane s porabo javnih sredstev, ter podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Posredovanje podpisa javnega uslužbenca, ki je na dokument pripisal pisarniško odredbo glede datuma, je upoštevaje navedeno dopustno, saj je za takšno obdelavo podana pravna podlaga,
• ni podane pravne podlage za dostop do osebnih podatkov vlagatelja vloge. Ker niti IP ni našel pravne podlage, ki bi dopuščala obdelavo navedenih osebnih podatkov, je treba dostop v tem delu zavrniti, kar pomeni, da je organ ravnal skladno z zakonom, ko je v posredovanih dokumentih prekril ime in priimek ter naslov vlagatelja.

Glede na vse navedeno je IP ugotovil, da je organ na posredovanem dokumentu neupravičeno prekril osebne podatke javnega uslužbenca, zato je v tem delu odločbo organa odpravil in odločil, v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka. Prav tako pa je ugotovil, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni kriteriji za obstoj informacij javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ za dokumente iz prve, druge ter tretje točke prosilkine zahteve, saj organ dejansko ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti v materializirani obliki. Pravilna pa je tudi odločitev organa, da prekrije osebne podatke vlagatelja, saj pravna podlaga za njihovo obdelavo ni podana. IP je zato sledil odločitvi organa in pritožbo prosilke na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 3. izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka