prosilec - Občina Kamnik

Številka: 090-188/2026/6

Datum: 1. 6. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu, št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 20. 4. 2026, zoper odločbo Občine Kamnik, Glavni trg 24, 1241 Kamnik, (v nadaljevanju organ), št. 090-0005/2026-1/3 z dne 2. 4. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 20. 4. 2026, zoper odločbo Občine Kamnik, št. 090-0005/2026-1/3 z dne 2. 4. 2026, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je na organ naslovil zahtevo z dne 16. 3. 2026, v kateri je v elektronski obliki zahteval dokumente v zvezi s spodaj navedenimi subjekti v obdobju od leta 2010 do vložitve zahteve:

1...,

2…,

3....

Zahteval je informacije glede:

1. finančnih sredstev, in sicer seznam vseh odobrenih in izplačanih sredstvih iz naslova javnih razpisov, neposrednih pogodb ali subvencij (vključno s sredstvi iz evropskih skladov, ki jih upravlja organ),

2. pogodb in poročil: kopije vseh pogodb o sodelovanju ter vsebinskih poročil o opravljenem delu (npr. poročila o izvedenih integracijskih delavnicah, prevajalskih storitvah ali strokovnih mnenjih),

3. statusa svetovalcev/komisij: podatek ali so navedeni subjekti (osebi ali organizacija) sodelovali kot zunanji svetovalci, člani strokovnih komisij ali ocenjevalci vlog na področju kulture, integracije ali človekovih pravic pri organu,

4. preverjanje usposobljenosti: kopije dokumentov, ki izkazujejo formalno izobrazbo in strokovno usposobljenost navedenih oseb za izvajanje nalog, za katere so prejemale javni denar.

Prosilec navaja, da želi preveriti transparentnost porabe javnih sredstev na področju integracije in kulture. Sumi, da omenjeni subjekti izvajajo sistemsko diskriminacijo in blokado akademsko izobraženih tujcev, kljub prejemanju sredstev za integracije tujcev.

(2) Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 090-0005/2026-1/3 z dne 2. 4. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), z obrazložitvijo, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, ker z navedenimi subjekti v navedenem obdobju ni posloval na noben način.

(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 20. 4. 2026, v kateri navaja, da organ ni zadostno ugotovil dejanskega stanja, saj v izpodbijani odločbi ni pojasnil, kje je iskal dokumente, katere evidence je pregledal in ni pojasnil, ali je preveril vse organizacijske enote, ki bi lahko razpolagale z zahtevanimi informacijami. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja nobena konkretna preverba obstoja dokumentacije, kar pomeni, da dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno. Prosilec opozarja na notranje neskladje odločbe, saj ni verjetno, da ne bi organ, ki razpolaga z javnimi sredstvi, razpolagal z nobenim dokumentom, kot so pogodbe, računi, odločbe o dodelitvi sredstev in evidence izplačil. Mnenja je tudi, da organ ni odločil o vseh vloženih zahtevah, saj je poleg te zahteve, istega dne vložil še drugo ločeno zahtevo, glede katere organ ni izdal odločbe ali posredoval odgovora.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeno osebi, z dopisom z dne 28. 4. 2026, odstopil v reševanje IP. Organ je pojasnil, da je v svojem informacijskem sistemu VBIT preveril ali je s subjekti, ki so bili predmet zahteve v kakršnem koli obsegu sodeloval v obdobju od leta 2010 do vložitve predmetne zahteve. Poizvedba, ki sta jo opravila Oddelek za družbene dejavnosti in Oddelek za finance, je bila v obeh primerih negativna. Organ je subjekte iskal po imenu fizične osebe in s. p., nobena od teh oseb pa se ne nahaja v njihovem informacijskem sistemu, prav tako se o teh subjektih ne vodi nobena zadeva. Ti subjekti tudi niso sodelovali v nobenih drugih zadevah. Organ je še pojasnil, da je prosilec skupaj s predmetno zahtevo vložil še eno zahtevo, ki pa je bila naslovljena na drug organ, in sicer na Ministrstvo za kulturo (v nadaljevanju ministrstvo). Organ je pri ministrstvu opravil poizvedbo in posredoval elektronsko komunikacijo z ministrstvom, iz katere izhaja, da je ministrstvo potrdilo prejem dveh zahtev s strani prosilca, obe pa sta v postopku obravnave. Glede na navedeno, organ druge zahteve prosilca ni obravnaval.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) Predmet pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilca in mu jih je posledično dolžan predložiti.

(7) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

- informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

- organ mora z njo razpolagati in

- nahajati se mora v materializirani obliki.

(8) Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako zavezanci niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko obstajajo.

(9) V zvezi z reševanjem predmetne pritožbe je IP s pozivom št. 090-188/2026/2 z dne 6. 5. 2026, organ pozval, da mu posreduje dokumente, ki vsebujejo informacije, ki so predmet zahteve. V kolikor organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, ga je pozval, naj pojasni, na kakšen način je iskal zahtevane dokumente in predloži dokazila o tem. Organ je odgovoril z dopisom št. 090/005/2026-1/3 z dne 7. 5. 2026, v katerem je pojasnil, da je glede na vsebino in naravo zahteve v občinskem informacijskem sistemu VBIT preveril, ali je v omenjenem obdobju kakorkoli sodeloval s subjekti, navedenimi v zahtevi. Takšno preverjanje predstavlja ustaljeno prakso občinske uprave ob vsaki prejeti zahtevi za dostop do informacij javnega značaja. Dodatno je poizvedbo opravil še Oddelek za družbene dejavnosti in Oddelek za finance, saj se zahteva po svoji naravi in vsebini nanaša na področje dela navedenih organizacijskih enot. Poizvedba je bila v obeh primerih negativna, kar pomeni, da s subjekti …, ... s.p., …(fizična oseba), … s.p. in …(fizična oseba), ni sodeloval. S temi subjekti  organ ni sklenil nobene pogodbe, niso navedeni v poročilih, niso sodelovali v komisijah ali imeli status svetovalcev, od organa niso prejeli nobenih finančnih sredstev oziroma javnega denarja, prav tako niso bili izdani računi, niti ni organ tem subjektom nakazal finančnih sredstev oziroma plačal storitev. Organ je še priložil interno korespondenco občinske uprave glede preverjanja zahtevanih dokumentov.

(10) IP po pregledu pojasnil organ, organu poslal dodatni poziv št. 090-188/2026/4 z dne 18. 5. 2026. Pozval ga je na predložitev zaslonskih slik iskanja v informacijskem sistemu VBIT in pojasnilo, na podlagi katerih ključnih besed je potekalo iskanje zahtevanih dokumentov. Organ je odgovoril z dopisom št. 090-0005/2026-1/3 z dne 19. 5. 2026, v katerem je ponovno pojasnil, da je iskanje potekalo po subjektih, ki so predmet zahteve. Pojasnil je, da se subjekti pojavijo le v zadevi št. 0900-0005/2026, ki pa se izključno nanaša na zahtevo prosilca. Glede na že posredovana pojasnila, nesporno izhaja, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti in da v primeru druge vložene zahteve s strani prosilca, ne gre za molk organa. Pojasnil je, da je zahtevo prosilca obravnaval korektno in na zakonsko določen način. Priložil je tudi popis zadeve št. 090-0005/2026 in zaslonske slike iskanja v informacijskem sistemu VBIT po subjektih, ki so predmet zahteve.

(11) Glede na prepričljiva pojasnila organa z dne 28. 4. 2026, 7. 5. 2026 in 19. 5. 2026 ter priložena dokazila, IP ne dvomi, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP tudi ne vidi razlogov, na podlagi katerih bi lahko sklepal, da organ teh dokumentov prosilcu ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. Navedena ugotovitev pa pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. IP poudarja, da ima prosilec po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo. Kot je IP zgoraj že pojasnil, je organ zavezanec za posredovanje javne informacije le, če s tako informacijo tudi dejansko razpolaga in ta informacija izhaja iz njegovega delovnega področja ter je v materializirani obliki, kar pomeni, da jo je prosilcu dolžan posredovati samo, če s tako informacijo razpolaga. IP je v zvezi z zahtevanimi dokumenti ugotovil, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.

(12) IP dodatno pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati.

(13) Iz dokumentov v zadevi izhaja, da je prosilec istega dne vložil še drugo zahtevo, ki jo je naslovil na drug organ, to je na ministrstvo. Obe zahtevi je prosilec poslal organu in ministrstvu. Ministrstvo je na podlagi poizvedbe organa, potrdilo prejem in obravnavo zahteve. Glede na navedeno, IP ugotavlja, da te zahteve organ utemeljeno ni obravnaval, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da organ ni odločil o vseh zahtevah prosilca.

Sklepno

(14) IP je zaključil, da je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena. Pritožba prosilca je neutemeljena, zato jo je treba na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrniti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(15) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(16) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila :                                                                     

Sara Rupar, dipl. pravnik (UN)                                                 

raziskovalka IP                                                                         

Informacijski pooblaščenec:                                                                                                                                              

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica IP