prosilec - Občina Kamnik

Številka: 090-88/2026/6

Datum: 30. 7. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….. (v nadaljevanju prosilec), z dne 3. 3. 2026, zoper odločbo Občine Kamnik, Glavni trg 24, 1241 Kamnik (v nadaljevanju organ), št. 090-0016/2025-1/2 z dne 26. 2. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 3. 3. 2026, zoper odločbo Občine Kamnik, št. 090-0016/2025-1/2 z dne 26. 2. 2026, se delno ugodi in se odločba v prvi, drugi, tretji, šesti, deseti, dvanajsti in trinajsti alineji 1.2. točke izreka delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati, v elektronski obliki, še:

·         podatek o elektronskem naslovu na tretji strani dokumenta PZI - projekt za izvedbo, št. projekta 1877, Ureditev okolice »Dedkov pruh« - turistično informativni plato v opuščenem kamnolomu, julij 2021, dopolnitev marec 2022, izdelovalec ……..,

·         podatek o lastnoročnem podpisu javne uslužbenke v dokumentu Uvedba v delo z dne 4. 11. 2024 (2x),

·         podatek o lastnoročnem podpisu javne uslužbenke na drugi strani Zapisnika operativnega sestanka št.: 1 z dne 3. 12. 2024,

·         podatek o lastnoročnem podpisu javne uslužbenke na tretji strani Zapisnika operativnega sestanka št.: 4 z dne 7. 1. 2025 (2x),

·         podatek o lastnoročnem podpisu javne uslužbenke na četrti strani Zapisnika operativnega sestanka št.: 9 z dne 15. 4. 2025,

·         podatke o imenu in priimku, nazivu, identifikacijski številki ter lastnoročnem podpisu javne uslužbenke v dokumentu Mnenje k projektni dokumentaciji – skladnost s prostorskimi akti, št. 351-0057/2022-5/4 z dne 29. 3. 2023 in dokumentu Mnenje k projektni dokumentaciji – skladnost s prostorskimi akti, št. 351-0056/2022-5/4 z dne 29. 3. 2023.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali

Obrazložitev:

(1) Prosilec je dne 14. 12. 2025 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zaprosil za posredovanje služnostnih pogodb z Agrarno skupnostjo Meščanska korporacija Kamnik a.s. (v nadaljevanju MKK a.s.), gradbenih dovoljenj in dokumentacije o evropskih sredstvih. Podrobneje je navedel, da želi prejeti:

- kopije vseh služnostnih pogodb, sklenjenih med Občino Kamnik in MKK a.s., vključno z:

·         vsemi aneksi in prilogami,

·         morebitnimi pooblastili za podpis,

·         datumi sklenitve,

·         navedbo pravne podlage za sklenitev.

- kopije vseh upravnih aktov in dokumentacije, povezane s posegi Občine Kamnik na zemljiščih

MKK a.s., in sicer:

·         gradbena dovoljenja oziroma odločbe o dovoljenih posegih,

·         odločbe o priglasitvi del (če so bile izdane),

·         soglasja (lastniška, naravovarstvena, gozdarska, druga),

·         projektno dokumentacijo v obsegu, s katerim razpolaga občina.

- kopijo celotne dokumentacije, povezane z evropskimi oziroma drugimi javnimi sredstvi, ki se

nanašajo na projekte na zemljiščih MKK a.s., in sicer:

·         vloge za sofinanciranje,

·         odločbe o dodelitvi sredstev,

·         pogodbe o sofinanciranju,

·         zahtevke za izplačila,

·         poročila, nadzorne zapisnike ali revizije.

Dne 18. 12. 2026 je prosilec dopolnil navedeno zahtevo, z zaprosilom po posredovanju:

- kopij vseh dokumentov, s katerimi Občina Kamnik razpolaga in so kakor koli vsebinsko ali pravno povezani z MKK a.s., ne glede na poimenovanje ali obliko dokumenta. To vključuje zlasti (ne pa izključno):

·         prodajne pogodbe,

·         menjalne pogodbe,

·         najemne in zakupne pogodbe,

·         služnostne pogodbe,

·         pogodbe o sodelovanju,

·         dogovore, sporazume, pisma o nameri,

·         anekse, dodatke in priloge k navedenim pogodbam,

·         pooblastila za podpis,

·         sklepe občinskih organov, ki so bili podlaga za sklenitev teh pravnih poslov,

·         cenitve, elaborate, strokovne podlage,

·         korespondenco, ki je bila neposredno povezana s sklenitvijo ali izvajanjem navedenih pravnih poslov.

Hkrati je dodal, da se zahteva nanaša na vse dokumente, nastale ali pridobljene v obdobju, v katerem je Občina Kamnik kakor koli pravno ali dejansko sodelovala z MKK a.s., do dneva izdaje odgovora na to zahtevo.

Iz obeh vlog prosilca izhaja njegovo zaprosilo, in sicer:

- če posamezni dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke zahteva, da se mu dokumenti posredujejo z delnim prekritjem, ne pa zavrnejo v celoti ter

- da se želi z zahtevano dokumentacijo seznaniti v elektronskem zapisu, s posredovanjem na njegov elektronski naslov.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-0016/2025-1/2 z dne 26. 2. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je delno ugodil njegovi vlogi po posredovanju dokumentacije. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je povzel posamezna zakonska določila ter opredelil dokumentacijo, ki ustreza zahtevi prosilca. Ob tem je ugotovil, da posamezni dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke, zato je prosilcu, ob uporabi instituta delnega dostopa, posredoval dokumentacijo s prekritimi osebnimi podatki.

(3) Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 3. 3. 2026 vložil pritožbo. V njej navaja, da je organ neupravičeno prekril posamezne osebne podatke ter da ni odločil o celotnem obsegu zahtevane dokumentacije. Meni, da je bil obravnavan le ozek del razmerij med Občino Kamnik in MKK a.s., in sicer zgolj aktualni del, vezan na sporno gradnjo objektov na zemljiščih v lasti agrarne skupnosti. Nadalje izpostavlja, da je njegova zahteva bistveno širša in da zajema celotna pravna razmerja med občino in MKK a.s. od leta 1991 dalje. Izrecno zahteva dostop do celotne korespondence od leta 1991 dalje med: Občino Kamnik, županom in podžupani, strokovnimi službami občine, pravno službo in MKK a.s., in sicer to vključuje uradne dopise, elektronsko pošto, interne dopise in zaznamke, zapisnike sestankov, usklajevanja, pravna mnenja, odgovore občine MKK a.s., odgovore MKK a.s. občini, osnutke pogodb,

dokumentacijo o medsebojnih razmerjih. Prav tako zahteva dostop do vseh pogodb in pravnih razmerij (vseh služnostnih pogodb, vseh menjalnih pogodb, vseh kompenzacijskih pogodb, vseh sporazumov o ureditvi medsebojnih razmerij, vseh pogodb o ustanovitvi stavbne pravice, vseh aneksov in dodatkov, vseh pravnih aktov, ki urejajo razmerja med občino in MKK a.s., vso dokumentacijo glede razpolaganja z zemljišči in nepremičninami). Zahteva tudi posredovanje vseh zapisnikov sestankov (vse zapisnike sestankov med občino in MKK a.s., zapisnike sestankov z županom, zapisnike sestankov strokovnih služb, zapisnike usklajevanj, primopredajne zapisnike, zapisnike delovnih teles, zapisnike v zvezi z upravljanjem vrnjenega premoženja) ter celotne dokumentacije iz časa denacionalizacije pred vračilom dokumentacije, ki se nanaša na Mali grad v Kamniku, zemljišče na območju Maistrove ulice (Rudolf Maister), objekte v upravljanju oziroma lasti občine, Lovski dvorec, pripadajoče ceste in infrastrukturo ter vsa zemljišča, ki so bila predmet denacionalizacijskih postopkov. V zvezi z navedenim zahteva  posredovanje vlog, odločb, dopisov, zapisnikov, cenitev, sporazumov, pogodb, komunikacije z upravnimi organi in ministrstvi, arhivsko dokumentacijo ter gradivo, nastalo pred vračilom premoženja.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

(5) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil.

Pritožba je delno utemeljena.

(6) IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Obseg prosilčeve zahteve

(7) Prosilec v pritožbi navaja, da organ ni odločil o celotnem obsegu zahtevane dokumentacije, pri čemer izpostavi, da je njegova zahteva bistveno širša in da zajema celotna pravna razmerja med občino in MKK a.s. od leta 1991 dalje. V pritožbi izrecno zahteva dostop do celotne korespondence od leta 1991 dalje med Občino Kamnik, županom in podžupani, strokovnimi službami občine, pravno službo in MKK a.s (uradne dopise, elektronsko pošto, interne dopise in zaznamke, zapisnike sestankov, usklajevanja, pravna mnenja, odgovore občine MKK a.s., odgovore MKK a.s. občini, osnutke pogodb, dokumentacijo o medsebojnih razmerjih), dostop do vseh pogodb in pravnih razmerij (vseh služnostnih pogodb, vseh menjalnih pogodb, vseh kompenzacijskih pogodb, vseh sporazumov o ureditvi medsebojnih razmerij, vseh pogodb o ustanovitvi stavbne pravice, vseh aneksov in dodatkov, vseh pravnih aktov, ki urejajo razmerja med občino in MKK a.s., vso dokumentacijo glede razpolaganja z zemljišči in nepremičninami), dostop do vseh zapisnikov sestankov (vse zapisnike sestankov med občino in MKK a.s., zapisnike sestankov z županom, zapisnike sestankov strokovnih služb, zapisnike usklajevanj, primopredajne zapisnike, zapisnike delovnih teles, zapisnike v zvezi z upravljanjem vrnjenega premoženja) ter dostop do celotne dokumentacije iz časa denacionalizacije pred vračilom dokumentacije, ki se nanaša na Mali grad v Kamniku, zemljišče na območju Maistrove ulice (Rudolf Maister), objekte v upravljanju oziroma lasti občine, Lovski dvorec, pripadajoče ceste in infrastrukturo ter vsa zemljišča, ki so bila predmet denacionalizacijskih postopkov (vloge, odločbe, dopisi, zapisniki, cenitve, sporazumi, pogodbe, komunikacije s pravnimi organi in ministrstvi, arhivsko dokumentacijo ter gradivo, nastalo pred vračilom premoženja).

(8) Ob odstopu pritožbe je organ pojasnil, da je dokumentacija, ki jo prosilec navaja v pritožbi, bistveno širša od prvotno zahtevane dokumentacije. Nadalje je v odgovoru z dne 11. 5. 2026 pojasnil, na kakšen način je iskal zahtevane dokumente, in sicer je navedel, da je v občinskem informacijskem sistemu izvedel iskanje po subjektu Meščanska korporacija Kamnik a.s. ter pregledal zadeve, povezane s tem subjektom. Ugotovil je, da se večina relevantne dokumentacije nahaja v zadevi št. 32101-0002/1997, ki spada v pristojnost Oddelka za premoženjsko-pravne in splošne zadeve. Vodja oddelka je pregledala dokumentacijo ter pripravila nabor dokumentov, ki ustrezajo zahtevi prosilca z dne 14. 12. 2025, dopolnjeni dne 18. 12. 2025. Ker se del zahteve nanaša tudi na dokumentacijo v zvezi z evropskimi sredstvi oziroma projekti, financiranimi iz sredstev Evropske unije, je opravil tudi pregled dokumentacije na Oddelku za razvoj in investicije. Poleg pregleda elektronsko vodenih zadev, je bil opravljen tudi pregled dokumentacije pri pristojnih organizacijskih enotah občinske uprave, ki bi, glede na svoje delovno področje, lahko razpolagale z zahtevano dokumentacijo. Navedel je, da je informacijski sistem ob iskanju po subjektu vrnil šest zadev, v katerih nastopa MKK a.s. kot subjekt, in sicer zadeva št. 32101-0002/1997, zadeva št. 3501-0180/2019, zadeva št. 3510-0034/2023, zadeva št. 3510-0115/2025, zadeva št. 3510-0131/2025 ter zadeva št. 3510-0195/2025. V zadnji štirih zadevah gre za lokacijske informacije, v eni zadevi za potrdilo o namenski rabi zemljišča, pri čemer pa v zadevi št. 32101-0002/1997 hrani obsežnejšo dokumentacijo, ki se nanaša na MKK a.s. in pravna razmerja med MKK a.s. ter organom. Odgovoru je organ priložil popise navedenih zadev. Glede pritožbene navedbe prosilca, da ni odločil o celotnem obsegu zahtevane dokumentacije, je ponovno poudaril, da je bilo o zahtevi odločeno v okviru zahtevka, kot je bil opredeljen v vlogi z dne 14. 12. 2025, dopolnjeni dne 18. 12. 2025. Meni, da je prosilcu omogočil dostop do celotne dokumentacije, s katero razpolaga in ustreza njegovi zahtevi. Ob tem je še dodal, da z dokumentacijo pred letom 1995 ne razpolaga, saj v sedanjem pravnem okviru deluje od dne 1. 1. 1995 dalje.

(9) Na podlagi pojasnil in vpogleda v posredovano dokumentacijo (predvsem v popis zadeve št. 32101-0002/1997) IP ugotavlja, da ni podlage za zaključek, da bi organ razpolagal še z drugimi dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca z dne 14. 12. 2025, dopolnjeni dne 18. 12. 2025 in mu jih ne bi posredoval. Organ je v pritožbenem postopku jasno pojasnil, kako je izvedel ugotovitveni postopek (katere evidence je pregledal, kako je izvedel iskanje in kakšen je bil rezultat tega iskanja), pri čemer je na ta način identificiral in prosilcu posredoval vse dokumente, ki ustrezajo zahtevanim kriterijem. Prav tako nedvoumno izhaja, da z drugo dokumentacijo, ki bi ustrezala zahtevi prosilca, ne razpolaga. Ker je organ pojasnil, da z drugo dokumentacijo, ki bi ustrezala zahtevi prosilca, ne razpolaga, IP pa v pritožbenem postopku ni ugotovil okoliščin, ki bi takšno pojasnilo postavljale pod vprašaj, nima podlage za ugotovitev, da organ prosilcu ni omogočil dostopa do vseh obstoječih dokumentov. IP zato ocenjuje, da je bilo dejansko stanje glede obstoja zahtevanih dokumentov v pritožbenem postopku pravilno in celovito ugotovljeno. .

(10) Glede pritožbene navedbe prosilca, da mu organ ni omogočil dostopa do celotne dokumentacije, IP poudarja, da sta tako prvostopenjski organ, kot tudi IP vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meje postavljenega zahtevka - takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS npr. v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015, sodbi št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015 ter sodbi št. II U 431/2022-27 z dne 12. 4. 2024. Navedeno pomeni, da se je treba držati zahteve prosilca in presojati le, ali organ razpolaga z dokumenti, ki jih je opredelil v zahtevi z dne 14. 12. 2025, dopolnjeni dne 18. 12. 2025, pri čemer prosilec v pritožbi ne more širiti ali spremeniti svoje zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Ker torej prosilec dokumentov, ki jih navaja v pritožbi in so zgoraj navedeni, ni zahteval pred odločitvijo organa prve stopnje, tudi ne morejo biti predmet presoje IP v pritožbenem postopku. Predmet presoje tega pritožbenega postopka je samo zahteva prosilca, o kateri je bilo odločeno z izpodbijano odločbo. IP pritrjuje stališču organa, da dokumentacija, ki jo prosilec izrecno navaja v pritožbi, ni bila predmet njegove zahteve z dne 14. 12. 2025, dopolnjene dne 18. 12. 2025, kar pomeni, da gre za razširitev prvotne zahteve oz. za novo zahtevo po ZDIJZ, o kateri organ na prvi stopnji ni odločal z izpodbijano odločbo in tako ne more biti predmet tega pritožbenega postopka.

(11) Obenem IP v zvezi s pritožbeno navedbo prosilca, da želi prejeti celotno korespondenco organa z MKK a.s.od leta 1991 dalje, ugotavlja, da je bila MKK a.s. v Poslovni register pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve vpisana dne 15. 5. 1995, kar posledično pomeni, da korespondenca organa z MKK a.s. od leta 1991 dalje ne more obstajati, saj v tem obdobju, kot izhaja iz javno dostopnih evidenc MKK a.s. ni imela pravne subjektivitete. Prav tako pravne subjektivitete ni imel organ, ki je začel delovati od dne 1. 1. 1995 dalje.

Varstvo osebnih podatkov

(12) Prosilec v pritožbi ugovarja tudi obsegu anonimizacije, saj meni, da je organ neupravičeno prekril imena in priimke ter kontaktne podatke v zapisnikih, projektni dokumentaciji in drugih uradnih dokumentih.

(13) V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ne glede na navedeno pa tretji odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih, ki jih določa zakon.          

(14) IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v obravnavanem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVOP-2).

(15) Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

(16) Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo npr. podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

(17) IP je vpogledal v presojane dokumente in ugotovil, da je organ v:

- v dokumentu PZI - projekt za izvedbo, št. projekta 1877, Ureditev okolice »Dedkov pruh« - turistično informativni plato v opuščenem kamnolomu, julij 2021, dopolnitev marec 2022, izdelovalec ….., na tretji strani navedenega dokumenta, prekril direktni elektronski naslov javne uslužbenke ter mobilno številko. IP pojasnjuje, da so direktni elektronski naslovi javnih uslužbencev in njihove direktne kontaktne številke praviloma varovani osebni podatki, razen v primeru, če jih organ ni sam posredoval javnosti in jih javno objavil, kot to določa 92. člen ZVOP-2. Citirani člen določa možnost, da osebe javnega ali zasebnega sektorja javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte vodilnih oseb in tistih zaposlenih, katerih delo je potrebno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, če drug zakon ne določa drugače. Če organ objavi te podatke, to pomeni, da je skladno z 92. členom ZVOP-2 sam presodil, da gre za informacije javnega značaja, ki so zaradi pomembnosti dela za namene poslovanja s strankami prosto dostopne. IP je vpogledal na spletno stran organa in ugotovil, da se v zavihku »Občinska uprava« nahaja »Imenik zaposlenih«, med katerimi je tudi direktni elektronski naslov javne uslužbenke. Navedeni podatek je torej prosto dostopen javnosti, nasprotno pa javnosti ni prosto dostopen podatek o direktni mobilni telefonski številki, saj pravne podlage za posredovanje navedenega podatka IP ni našel;

- dokumentu Uvedba v delo z dne 4. 11. 2024 na prvi strani, prekril osebna imena in priimke predstavnikov izvajalca, projektanta ter nadzora. Prav tako je prekril njihove lastnoročne podpise ter lastnoročne podpise dveh javnih uslužbenk. IP ugotavlja, da je organ pravilno ravnal, ko je varoval imena in priimke ter lastnoročne podpise posameznikov, ki so zaposleni pri pravni osebi zasebnega prava, saj pravna podlaga za njihovo razkritje ni podana. Transparentnost podatkov o izvajalcu in nadzoru je namreč zagotovljena s posredovanjem podatkov o pravni osebi (prosilec je navedene podatke prejel), pri čemer pa zaposleni pri le-tej, nimajo statusa javnega uslužbenca. Nasprotno pa imena, priimki in lastnoročni podpisi javnih uslužbencev, ki so izvajali svoje naloge in so v zahtevanih dokumentih navedeni v kontekstu opravljanja nalog iz delovnega razmerja, po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, niso varovani osebni podatki (tako tudi odločba IP št. 090-64/2020 z dne 7. 5. 2020);

- dokumentu Zapisnik operativnega sestanka št.: 1 z dne 3. 12. 2024, na prvi in drugi strani, prekril ime in priimek predstavnika izvajalca in nadzora ter na listi prisotnosti (druga stran) prekril imena in priimke, lastnoročne podpise, mobilne številke ter elektronske naslove posameznikov, prisotnih na operativnem sestanku. V izogib ponavljanju se IP glede osebnih podatkov sklicuje na zgoraj navedeno ter ugotavlja, da je organ ravnal pravilno, ko je prekril omenjene osebne podatke, razen v delu, ko je varoval lastnoročni podpis javne uslužbenke. Iz razlogov, pojasnjenih zgoraj, je v listi prisotnosti dopustno razkriti lastnoročni podpis javne uslužbenke;

- dokumentu Zapisnik operativnega sestanka št.: 2 z dne 10. 12. 2024 in v dokumentu Zapisnik operativnega sestanka št.: 3 z dne 17. 12. 2024, prekril osebna imena in priimke predstavnikov izvajalca ter predstavnika nadzora. IP ugotavlja, da je organ ravnal pravilno, ko je prekril navedene osebne podatke in se v zvezi z navedenim sklicuje na zgoraj navedeno obrazložitev;

- dokumentu Zapisnik operativnega sestanka št.: 4 z dne 7. 1. 2025, na prvi in tretji strani, prekril osebna imena in priimke predstavnika izvajalca ter predstavnika nadzora ter na listi prisotnosti (tretja stran) prekril imena in priimke, lastnoročne podpise, mobilne številke ter elektronske naslove posameznikov, prisotnih na operativnem sestanku. V izogib ponavljanju se IP glede osebnih podatkov sklicuje na zgoraj navedeno ter ugotavlja, da je organ ravnal pravilno, ko je prekril omenjene osebne podatke, razen v delu, ko je varoval lastnoročni podpis javne uslužbenke. Iz razlogov, pojasnjenih zgoraj, je v listi prisotnosti dopustno razkriti lastnoročni podpis javne uslužbenke;

- dokumentu Zapisnik operativnega sestanka št.: 5 z dne 14. 1. 2025, v dokumentu Zapisnik operativnega sestanka št.: 7 z dne 4. 2 2025 in v dokumentu Zapisnik operativnega sestanka št.: 8 z dne 11. 2. 2025, prekril osebna imena in priimke predstavnika izvajalca, projektanta ter nadzora. IP ugotavlja, da je organ ravnal pravilno, ko je prekril navedene osebne podatke in se v zvezi z navedenim sklicuje na zgoraj navedeno obrazložitev;

- dokumentu Zapisnik operativnega sestanka št.: 9 z dne 15. 4. 2025, na prvi, drugi, tretji in četrti strani, prekril osebna imena in priimke predstavnika izvajalca, projektanta ter nadzora in v listi prisotnosti prekril imena in priimke, lastnoročne podpise, mobilne številke ter elektronske naslove posameznikov, prisotnih na operativnem sestanku. V izogib ponavljanju se IP glede osebnih podatkov sklicuje na zgoraj navedeno ter ugotavlja, da je organ ravnal pravilno, ko je prekril omenjene osebne podatke, razen v delu, ko je varoval lastnoročni podpis javne uslužbenke. Iz razlogov, pojasnjenih zgoraj, je v listi prisotnosti dopustno razkriti lastnoročni podpis javne uslužbenke;

- dokumentu Primopredajni zapisnik izvedenih del, Ureditev treh počivališč v dolini Kamniške Bistrice – SKLOP 2 z dne 27. 2. 2025, na prvi in drugi strani, prekril osebna imena in priimke predstavnika izvajalca, projektanta ter nadzora in njihove lastnoročne podpise. Skladno z zgoraj navedeno obrazložitvijo je organ ravnal pravilno, ko je prekril osebne podatke zaposlenih pri pravnih osebah zasebnega prava, ker ne gre za javne uslužbence;

- dokumentu Mnenje k projektni dokumentaciji – skladnost s prostorskimi akti, št. 351-0057/2022-5/4 z dne 29. 3. 2023 in dokumentu Mnenje k projektni dokumentaciji – skladnost s prostorskimi akti, št. 351-0056/2022-5/4 z dne 29. 3. 2023, prekril ime in priimek posameznice, ki je pripravila navedena dokumenta, njen naziv ter lastnoročni podpis. IP ugotavlja, da navedena posameznica nastopa v dokumentih kot javna uslužbenka, ki je pripravila dokumenta organa, prav tako pa so v skladu z 12. členom Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZAID), med drugim, javni podatki o osebnem imenu pooblaščenega arhitekta in inženirja, poklicnem nazivu, identifikacijski številki, načinu opravljanja poklicnih nalog, strokovnem in znanstvenem naslovu, datumu vpisa v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev ter morebitnem izbrisu iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev ali mirovanju.

Test interesa javnosti

(18) Prosilec v pritožbi navaja, da je podan izrazit javni interes za razkritje dokumentov, saj gre za denacionalizirano premoženje, razpolaganje z zemljišči javnega pomena, pravna razmerja med občino in MKK a.s., upravljanje skupnega premoženja, projekte, financirane iz javnih sredstev ter sodne postopke, v katerih se presoja zakonitost odločitev. IP pojasnjuje, da se institut testa interesa javnosti uporabi v primerih, ko organ primarno zavrne dostop do informacije zaradi obstoja izjeme po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ, vendar se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. V obravnavani zadevi je IP ugotovil, da je organ prosilcu posredoval celotno dokumentacijo, s katero razpolaga in ustreza njegovi zahtevi, zato je navedena pritožbena navedba neutemeljena.

Sklepno

(19) Na podlagi vsega navedenega je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem je IP sledil ugotovitvi organa, da drugih zahtevanih dokumentov nima in glede pravilnega prekritja varovanih osebnih podatkov, je IP pritožbo prosilca zavrnil, kot izhaja iz  2. točke izreka te odločbe.

(20) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(21) Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, s spremembi in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav

namestnica pooblaščenke