prosilec - Občina Jezersko

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih podatkov o vplačanih turističnih taksah v občini Jezersko od 1. 1. 2021 do 1. 3. 2022, po mesecih in po nastanitvah, in sicer zaradi varstva poslovne skrivnosti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da v obravnavanem primeru ne gre za podatke, ki bi predstavljali poslovno skrivnost po 2. členu ZPosS. Predmet zahteve so namreč  podatki o zneskih, določenimi z javnopravnimi predpisi, ki jih poslovni subjekti pobirajo v imenu in za račun organa javnega sektorja in ne v svojem imenu in za svoj račun. Pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo turiste na prenočevanje, pobirajo turistično in promocijsko takso v imenu in za račun občine oziroma agencije iz 5. člena ZSRT-1, hkrati s plačilom storitev za prenočevanje ali najpozneje zadnji dan prenočevanja, pri čemer turistično in promocijsko takso pobirajo in odvajajo tudi v primeru, če ne zaračunavajo plačila storitev za prenočevanje (19. člen ZSTR-1). Gre torej za podatke, ki se nanašajo na obvezno dajatev, določeno z javnopravnimi predpisi. IP pa je ugotovil tudi, da gre za podatke, ki predstavljajo z vidika 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ podatke o porabi javnih sredstev in bi bili javno dostopni tudi, če bi bili v obravnavanem primeru podani pogoji za poslovno skrivnost. IP je tako pritožbi prosilca ugodil.

ODLOČBA:

Številka: 090-144/2022/6

Datum: 31. 5. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22-ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi družbe … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 29. 4. 2022, zoper odločbo Občine Jezersko, Zgornje Jezersko 65, 4206 Zgornje Jezersko (v nadaljevanju: organ), št. 090-0002/2022-5 z dne 20. 4. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 29. 4. 2022 se ugodi in se odločba Občine Jezersko, št. 090-0002/2022-5 z dne 20. 4. 2022, odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati izpise kartice finančnega knjigovodstva za obdobje 1. 1. 2021 – 1. 3. 2022, na način, da bodo poleg naziva dokumenta razvidni še podatki o mesecu, nazivu poslovnega subjekta, kontu in mesečnih zneskih vplačanih turističnih in promocijskih taks.«.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 8. 3. 2022 od organa zahteval podatke o vplačanih turističnih taksah v občini Zgornje Jezersko od 1. 1. 2021 do 1. 3. 2022, po mesecih in po nastanitvah.

Organ je z odločbo št. 090-0002/2022-5 z dne 20. 4. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zahtevo prosilca delno zavrnil. V obrazložitvi je uvodoma povzel zahtevo ter navedel, da je v skladu z 22. členom ZDIJZ prosilcu posredoval seznam zavezancev za plačilo turistične takse in kumulativni znesek zaračunanih promocijskih taks v Občini Jezersko za leto 2021 in obdobje 1. 1. 2022 – 1. 3. 2022. Nadalje je navedel, da izhaja ZDIJZ iz načela prostega dostopa do informacij javnega značaja, vendar pa posebej in taksativno navaja izjeme od tega. Če zahtevana informacija vsebuje podatke, ki so v ZDIJZ taksativno navedeni kot izjeme od načela prostega dostopa do informacij javnega značaja, organ dostop do teh podatkov zavrne z odločbo (22. člen ZDIJZ). V 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je določeno, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS)[1] ureja področje poslovne skrivnosti, pravila določitve in varstva poslovne skrivnosti pred njeno protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem. V prvem odstavku ZPosS je določeno, da poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjujejo določene zahteve po tej določbi. Organ je tako ocenil, da vsi prekriti podatki, to je specifikacija vplačanih turističnih taks v Občini Jezersko po mesecih in po nastanitvah v obdobju od 1. 1. 2021 do 1. 3. 2022, izpolnjujejo vse pogoje za obstoj poslovne skrivnosti iz prvega odstavka 2. člena ZPosS. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga, je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da ostanejo nerazkrite oziroma zaupne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu. Predmetni podatki namreč kažejo na obseg poslovne dejavnosti pravne osebe. Turistično takso določa sicer organ, vendar zahteva za specifikacijo vplačanih turističnih taks v Občini Jezersko po mesecih in po nastanitvah v obdobju od 1. 1. 2021 do 1. 3. 2022 ne vsebuje razkritja zneska predpisane turistične takse. Vsebuje zahtevo za razkritje zneskov dejansko obračunanih turističnih taks, ki so odvisni od števila prijavljenih oseb in kot taki kažejo na obseg poslovanja pravnih oseb na trgu. Takšne informacije niso splošno znane ali lahko dosegljive konkurentom oziroma drugim osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Iz zahtevanih podatkov lahko prosilec sklepa na finančni položaj zavezancev za plačilo turistične in promocijske takse v Občini Jezersko kot imetnikov poslovnih skrivnosti. Slednje ima tržno vrednost za prosilca, saj poznavanje finančnega stanja konkurentov pomeni konkurenčno prednost, ki slabi konkurenčni položaj zavezancev kot imetnikov poslovnih skrivnosti v razmerju do prosilca. Glede na to, da po oceni organa pomenijo zahtevani podatki oziroma informacije izjemo po 6. členu ZDIJZ, je organ zahtevo v prosilca v delu, ki se nanaša na specifikacijo vplačanih turističnih taks v Občini Jezersko po mesecih in po nastanitvah v obdobju od 1.1. 2021 do 1. 3. 2022, zavrnil.

Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 29. 4. 2022, ker meni, da se organ zgolj pavšalno sklicuje na izjemo poslovne skrivnosti in je posledično napačno uporabil pravo. Po njegovem mnenju je obrazložitev organa pomanjkljiva, popolnoma pavšalna in nikakor ne more napolniti pravnega standarda poslovne skrivnosti, pač pa je tudi napačna. Znesek dejansko obračunanih turističnih taks namreč ni odvisen le od števila prijavljenih oseb, pač pa od številnih drugih dejavnikov. Plačilo turistične takse ureja Zakon o spodbujanju razvoja turizma (v nadaljevanju: ZSRT-1)[2] in Odlok o turistični in promocijski taksi v Občini Jezersko (v nadaljevanju: Odlok)[3]. Višina turistične takse je odvisna od tega, kdo je zavezanec za plačilo turistične takse, poleg tega pa so določeni zavezanci oproščeni plačila turistične takse (glej 4. in 5. člen Odloka ter 17. in 18. člen ZSRT-1). Na primer, turistične takse so otroci do sedmega leta oproščeni, za otroke med 7. in 18. letom znaša 1,00 EUR na osebo na dan, za osebe nad 18 let pa 2,00 EUR na osebo na dan. Torej zgolj podatek o znesku dejansko obračunanih turističnih taks za določeno nastanitev ne pove prav nič o številu prijavljenih oseb v tej nastanitvi. Na primer, 100,00 EUR dejansko obračunanih turističnih taks lahko pomeni 50 oseb nad 18 let, 100 oseb med 7 in 18 let ali pa neskončno mnogo otrok do 7 let/otrok s posebnimi potrebami/udeležencev letovanj/oseb na začasnem delu, ... (in seveda katerakoli poljubna kombinacija v Odloku in ZSRT-1 naštetih kategorij zavezancev za plačilo turistične takse in izjem od te obveznosti). Tako nedefiniran podatek pa nikakor ne more predstavljati poslovne skrivnosti, saj iz njega ni mogoče sklepati na obseg poslovanja pravne osebe in posledično tudi ne na finančni položaj zavezancev za plačilo turistične in promocijske takse v Občini Jezersko. Poleg tega tako pavšalna obrazložitev, kot jo je navedel zavezanec v obrazložitvi odločbe, nikakor ne more biti zadostna podlaga za sklicevanje na izjemo od osnovnega načela prostega dostopa do informacij dostopa, ki bi jo moral po praksi IP zelo natančno utemeljiti oziroma dokazati. Z uveljavljanjem izjeme prosilcu namreč odreka uresničevanje ne le zakonske, pač pa celo njegove ustavne pravice. Organ po mnenju prosilca očitno pozablja, da so poslovni subjekti dolžni natančne podatke o obsegu poslovanja in finančnem položaju javno objavljati. Če bi prosilca zanimali ti podatki, jih lahko enostavno pridobi na spletnem portalu AJPES. Podatki, ki so splošno znani, pa seveda po (ZPosS) ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Računovodska postavka »čisti prihodki od prodaje« npr. zelo natančno definira obseg poslovanja subjekta, sploh v primerjavi s podatkom o dejansko obračunanih turističnih taksah, za katerega je prosilec zgoraj pokazal, da o obsegu poslovanja in številu prijavljenih oseb ne pove prav nič. Podatek o dejansko obračunanih turističnih taksah pove samo in točno to, torej koliko takse je določen zavezanec dejansko vplačal organu, kar pa izpolnjuje vse kriterije, ki jih ZDIJZ določa za informacijo javnega značaja, in, kot je prosilec pokazal, ne sodi med izjemo poslovne skrivnosti. Vsled navedenemu tako prosilec vztraja pri svoji prvotni zahtevi, to je razkritju podatkov o vplačanih turističnih taksah v Občini Jezersko od 1. 1. 2021 do 1. 3. 2022, po mesecih in nastavitvah.

Zaradi napačne navedbe naslovnika pritožbe v pouku o pravnem sredstvu na koncu izpodbijane odločbe, je prosilec vložil pritožbo pri Ministrstvu za javno upravo, le-to pa jo je z dopisom št. 020-2/2022/176 z dne 5. 5. 2022 posredovalo v pristojno reševanje IP. IP je o tem, z dopisom št. 090-144/2022/2 z dne 11. 5. 2022, seznanil organ ter ga pozval na ustrezen preizkus procesnih predpostavk ter posredovanje zahteve, kopije vročilnice in podatkov, ki so predmet zahteve prosilca. Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, temveč je z elektronskim dopisom z dne 12. 5. 2022 IP posredoval s pozivom zahtevane dokumente.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa, s katero mu je organ zavrnil dostop do podatkov o vplačanih turističnih taksah v Občini Jezersko od 1. 1. 2021 do 1. 3. 2022, po mesecih in nastavitvah, v celoti. IP nadalje ugotavlja tudi, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ.

Ker je organ zavrnil dostop do predhodno navedenih podatkov na podlagi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se IP v nadaljevanju opredeljuje do izjeme poslovne skrivnosti.

Izjema varstva poslovne skrivnosti

Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZGD-1 pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki so začele veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da so presojani podatki v obravnavanem primeru nastali po uveljavitvi ZPosS (predmet zahteve so namreč podatki, nastali v obdobju od 1. 1. 2021 do 1. 3. 2022), je IP pri presoji poslovne skrivnosti upošteval določbe ZPosS (če bi dokumenti nastali pred uveljavitvijo tega zakona, bi IP upošteval določbe 39. in 40. člena ZGD-1).

Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 2. člena ZPosS).

Glede na navedeno so torej poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona[4], poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne.

IP ocenjuje, da v obravnavanem primeru ne gre za podatke, ki bi predstavljali poslovno skrivnost po 2. členu ZPosS. Predmet zahteve so namreč podatki o pristojbinah za prenočevanje, ki jo zavezanci plačajo kot nadomestilo za določene storitve in ugodnosti, ki so jim na voljo na turističnem območju in se jim ob vsakokratnem koriščenju ne zaračunajo posebej (turistična taksa), in pristojbinah, ki je namenjena za načrtovanje in izvajanje trženja ter promocijo celovite turistične ponudbe Slovenije (promocijska taksa). Povedano drugače, predmet zahteve so podatki o zneskih, določenih z javnopravnimi predpisi, ki jih poslovni subjekti pobirajo v imenu in za račun organa javnega sektorja in ne v svojem imenu in za svoj račun.

Odločitev IP sledi naslednjim ugotovitvam:

• Pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo turiste na prenočevanje, pobirajo turistično in promocijsko takso v imenu in za račun občine oziroma agencije iz 5. člena ZSRT-1, hkrati s plačilom storitev za prenočevanje ali najpozneje zadnji dan prenočevanja, pri čemer turistično in promocijsko takso pobirajo in odvajajo tudi v primeru, če ne zaračunavajo plačila storitev za prenočevanje (19. člen ZSTR-1). Povedano drugače, turistično takso so navedeni poslovni subjekti, na katere se nanašajo predmetni podatki, pobirali v imenu in za račun organa ter jo tudi odvedli organu. Konkretneje oprostitve in višino turistične in promocijske takse, način plačevanja, način vodenja evidence ter nadzor ureja v Občini Jezersko predhodno izpostavljeni Odlok, vendar le-ta temelji na določbah predmetnega zakona. ZSTR-1 pa določa tudi, da morajo poslovni subjekti pobrano turistično in promocijsko takso nakazati do 25. dne v mesecu za pretekli mesec na poseben račun občine (21. člen ZSTR-1).
• Gre za podatke, ki se nanašajo na obvezno dajatev, določeno z javnopravnimi predpisi.
• Zahtevani podatki dejansko predstavljajo z vidika alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ podatke o porabi javnih sredstev in bi bili javno dostopni tudi, če bi bili v obravnavanem primeru podani pogoji za poslovno skrivnost. ZDIJZ sicer ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je pa ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča. Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Povedano drugače, poraba javnih sredstev ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi[5] in v obravnavanem primeru gre za podatke, ki predstavljajo sredstva organa, torej javna sredstva. Kot že izpostavljeno predhodno, poslovni subjekti samo pobirajo turistično in promocijsko takso v imenu in za račun organa.

Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da zahtevani podatki o vplačanih turističnih taksah v Občini Jezersko od 1. 1. 2021 do 1. 3. 2022, po mesecih in nastavitvah, predstavljajo prosto dostopne podatke.

Ob navedenem IP v zvezi z s podatki fizičnih oseb kot nosilcev dejavnosti poudarja, da jih ne gre šteti kot osebne podatke v smislu definicije osebnega podatka, ker opravljajo pridobitno dejavnost na trgu. Navedeno izhaja tudi iz odločb Ustavnega sodišča št. U-I- 298/04 z dne 27. 10. 2005 in št. U-I-84/03-15 z dne 17. 2. 2005. Fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost, so sicer prav tako v skladu z določbami Zakona o Poslovnem registru (v nadaljevanju: ZPRS-1)[6] vpisane v Poslovni register Slovenije kot poslovni subjekti.

V zvezi z navedbami organa, da predmetni podatki kažejo na finančni položaj zavezancev, pa IP pripominja, da so na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) prosto dostopna letna poročila poslovnih subjektov, iz katerih izhajajo tudi podatki o prihodkih le-teh.[7] Ena od nalog AJPES namreč je, da zbira, obdeluje, objavlja in posreduje podatke iz letnih poročil o premoženjskem in finančnem položaju ter poslovnem izidu družb in podjetnikov ter drugih poslovnih subjektov za izdelavo uskupinjenih informacij o ekonomskih gibanjih (71. člen Zakona o plačilnem prometu). Letna poročila oziroma podatke iz letnih poročil morajo AJPES predložiti tudi gospodarske družbe (kapitalske družbe, osebne družbe, zadruge, podružnice tujega podjetja, gospodarska interesna združenja in druge organizacijske oblike, ki vodijo poslovne knjige in sestavijo letna poročila na način, kot velja za gospodarske družbe) kot tudi samostojni podjetniki, razen samostojnih podjetnikov, ki so obdavčeni na podlagi ugotovljenega dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov. Povedano drugače, IP se strinja z navedbami prosilca, da so določeni konkretni podatki o obsegu poslovanja poslovnih subjektov prosto dostopni na spletnih straneh AJPES.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca utemeljena. IP je tako pritožbi prosilca ugodil, v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[8] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list RS, št. 22/19.

[2] Uradni list RS, št. 13/18.

[3] https://www.jezersko.si/act/26577

[4] Besedilo Predloga Zakona o poslovni skrivnosti, javno dostopen na spletnih straneh Državnega zbora.

[5] Tako tudi sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.

[6] Uradni list RS, št. 49/06,  33/07 – ZSReg-B, 19/15 in 54/17.

[7] https://www.ajpes.si/jolp/

[8] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO.