prosilec - Občina Jesenice

Številka: 090-196/2026/3

Datum: 27. 5. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 22. 4. 2026, zoper odločbo Občine Jesenice, Cesta železarjev 6, 4270 Jesenice (v nadaljevanju organ), št. 090-7/2026 z dne 20. 4. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožbi prosilca z dne 22. 4. 2026, zoper odločbo št. 090-7/2026 z dne 20. 4. 2026, se delno ugodi in se odločba odpravi v delu, ki se nanaša na način seznanitve, ter se odloči: »Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe posredovati Pravilnik o uporabi službenih vozil še v obliki elektronskega zapisa.«

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 11. 3. 2025 organ zaprosil, da mu v skladu z ZDIJZ posreduje informacije javnega značaja oziroma dokumente, ki se nanašajo na uporabo službenega vozila, ki ga uporablja župan Peter Bohinec, in sicer:

·         evidence voženj službenega vozila za obdobje od decembra 2022 do marca 2026,

·         pravne podlage za uporabo navedenega vozila (pravilnik, sklep, pogodbo o zasebni uporabi službenega vozila ali druge odločitve),

·         podatke o morebitni zasebni uporabi vozila,

·         dokumentacijo, ki izkazuje servisiranje in vzdrževanje omenjenega službenega vozila,

·         podatke o obračunu bonitete.

Kot način seznanitve je določil elektronsko obliko, oziroma posredovanje dokumentacije na nosilcu USB po pošti.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-7/2026 z dne 9. 4. 2026, s katero je zahtevi delno ugodil. Prosilcu je omogočil dostop do pogodbe o uporabi službenega vozila, e-računa za vzdrževanje službenega vozila in izračuna bonitete za službeno vozilo, medtem ko je zahtevo v delu, ki se nanaša na evidence voženj službenega vozila in podatke o morebitni zasebni uporabi vozila, zavrnil. Po izdaji navedene odločbe je prosilec dne 13. 4. 2026 organ po elektronski pošti opozoril, da mu ni bila posredovana vsa zahtevana dokumentacija, pri čemer je posebej izpostavil Pravilnik o uporabi službenih vozil v občini Jesenice ter dokumentacijo, ki izkazuje stanje števca oziroma število prevoženih kilometrov ob prevzemu vozila konec leta 2022. Organ je nato dne 20. 4. 2026 izdal dopolnilno odločbo št. 090-7/2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je odločil, da se »dopolnitvi zahteve prosilca« delno ugodi, tako da se prosilcu omogoči dostop do Pravilnika o uporabi službenih vozil v občini Jesenice, zahtevo v delu, ki se nanaša na dokument, ki izkazuje stanje vozila ob prevzemu konec leta 2022, pa je zavrnil.

(3) Zoper navedeno dopolnilno odločbo je prosilec dne 22. 4. 2026 vložil pritožbo neposredno pri IP, ki jo je IP skladno z drugim odstavkom 239. člena ZUP odstopil organu v predhodni preizkus. Organ po opravljenem preizkusu, pritožbi ni ugodil in izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato je pritožbo na podlagi 245. člena ZUP odstopil v odločanje IP.

(4) V pritožbi prosilec navaja, da po izdaji prve odločbe ni vložil nove oziroma dopolnjene zahteve za dostop do informacij javnega značaja, temveč je organ zgolj opozoril, da mu ni bila posredovana vsa dokumentacija, ki jo je zahteval že v prvotni zahtevi z dne 11. 3. 2026. Po njegovem mnenju njegovega opozorila ni mogoče šteti za novo zahtevo oziroma dopolnitev zahteve, saj sta bila tako Pravilnik o uporabi službenih vozil ter dokumentacija, ki izkazuje stanje števca oziroma število prevoženih kilometrov ob prevzemu vozila, zajeta že v prvotni zahtevi. Navaja, da bi moral organ o navedeni dokumentaciji odločiti že s prvotno odločbo, v primeru zavrnitve dostopa pa izdati ustrezno zavrnilno oziroma delno zavrnilno odločbo. Prosilec dalje zatrjuje, da organ o delu zahtevane dokumentacije ni odločil, čeprav je organ z odločbo zahtevi formalno delno ugodil. Meni, da je izpodbijana dopolnilna odločba dokaz, da postopek ni bil voden skladno z določbami ZDIJZ, saj je organ o delu zahteve odločal šele po njegovem opozorilu. Po njegovem mnenju takšno ravnanje pomeni neupravičeno podaljševanje roka za odločanje in odlaganje posredovanja informacij javnega značaja. Prosilec še navaja, da iz naknadno posredovanega Pravilnika o uporabi službenih vozil izhaja obstoj dodatne dokumentacije, zlasti evidenc opravljenih voženj, ki naj bi vsebovale podatke o stanju števca in relacijah voženj, ter poročil ekonoma, ki mu niso bili posredovani. Navaja tudi, da dodatna dokumentacija ni bila posredovana na način, kot ga je določil v zahtevi.

(5) IP uvodoma pojasnjuje, da je predmet tega pritožbenega postopka presoja zakonitosti dopolnilne odločbe organa št. 090-7/2026 z dne 20. 4. 2026, s katero je organ odločil o delu zahteve prosilca, o katerem z osnovno odločbo še ni bilo odločeno. Dopolnilno odločbo ureja 220. člen ZUP, ki določa, da lahko organ izda dopolnilno odločbo, kadar z odločbo ni odločil o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka.

(6) IP ugotavlja, da pritožbene navedbe prosilca v delu, v katerem zatrjuje, da organ ni izdal zavrnilne oziroma delno zavrnilne odločbe, niso utemeljene. Iz izreka odločbe št. 090-7/2026 z dne 9. 4. 2026 namreč izhaja, da je organ zahtevi prosilca delno ugodil, in sicer mu je omogočil dostop do pogodbe o uporabi službenega vozila, e-računov za vzdrževanje službenega vozila ter izračuna bonitete za službeno vozilo. Hkrati je organ zahtevo v delu, ki se nanaša na evidence voženj službenega vozila ter podatke o morebitni zasebni uporabi vozila, izrecno zavrnil. Zato ne držijo navedbe prosilca, da organ o zavrnilnem delu zahteve ni odločil. IP pa obenem ugotavlja, da organ s prvotno odločbo ni odločil o celotni zahtevi prosilca, saj ni odločil o dostopu do Pravilnika o uporabi službenih vozil ter dokumenta, ki izkazuje stanje vozila ob prevzemu konec leta 2022. Organ je zato o tem delu zahteve naknadno odločil z dopolnilno odločbo, na podlagi 220. člena ZUP.

(7) IP ugotavlja, da je organ v izreku izpodbijane odločbe navedel, da se »dopolnitvi zahteve prosilca« delno ugodi. Takšna formulacija sicer ni povsem ustrezna, saj iz dokumentacije zahteve ne izhaja, da bi prosilec vložil novo oziroma dopolnjeno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Prosilec je organ zgolj opozoril, da o delu  njegove prvotne zahteve še ni bilo odločeno, oziroma mu vsa zahtevana dokumentacija ni bila posredovana. Vendar IP obenem ugotavlja, da je iz vsebine izpodbijane odločbe jasno razvidno, da je organ odločal o delu prvotne zahteve prosilca, o katerem s prvotno odločbo še ni bilo odločeno. Organ je tako z dopolnilno odločbo odločil o dostopu do Pravilnika o uporabi službenih vozil ter dokumentacijo, ki izkazuje stanje vozila ob prevzemu konec leta 2022, kar je bilo že predmet prvotne zahteve prosilca. Po presoji IP zato zgolj okoliščina, da je organ v izreku uporabil izraz »dopolnitev zahteve«, ne pomeni, da je šlo za nov postopek ali za novo zahtevo prosilca. Gre za terminološko pomanjkljivost izreka, ki sama po sebi ni vplivala na odločitev o pravici prosilca do dostopa do informacij javnega značaja.

(8) V zvezi s pritožbenimi navedbami o obstoju dodatne dokumentacije IP pojasnjuje, da lahko v postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj in dostopnost dokumentov, s katerimi organ dejansko razpolaga. Organ je dolžan prosilcu omogočiti dostop do obstoječih dokumentov oziroma informacij javnega značaja, ni pa dolžan ustvarjati novih dokumentov, pripravljati analiz ali zbirati podatkov, s katerimi ne razpolaga v materializirani obliki. Glede pritožbenih navedb prosilca, da iz Pravilnika o uporabi službenih vozil izhaja obstoj dodatne dokumentacije (zlasti evidenc voženj in poročil ekonoma), IP pojasnjuje, da je organ o delu zahteve, ki se nanaša na evidence voženj službenega vozila in podatke o morebitni zasebni uporabi vozila, že odločil z odločbo z dne 9. 4. 2026, ki ni predmet presoje v tem pritožbenem postopku. Predmet presoje IP v konkretnem primeru je tako zgolj zakonitost dopolnilne odločbe v delu, ki se nanaša na dostop do Pravilnika o uporabi službenih vozil ter dokumentacije, ki izkazuje stanje vozila ob prevzemu.

(9) IP pojasnjuje, da ZDIJZ v drugem odstavku 17. člena določa, da mora prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja opredeliti:

1. informacijo, s katero se želi seznaniti,

2. na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).

(10) Nadalje izbiro oblike podrobneje ureja tudi Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljevanju Uredba), ki v prvem odstavku 14. člena določa, da če je informacija javnega značaja tako v elektronski kot v fizični obliki, lahko prosilec sam izbere obliko, v kateri želi dobiti informacijo. Če je informacija javnega značaja samo v elektronski ali samo v fizični obliki in organ razpolaga s tehnološkimi zmogljivostmi za potrebno pretvorbo, lahko prosilec sam izbere obliko, pri čemer mu organ zaračuna materialne stroške pretvorbe iz elektronske v fizično obliko ali fizične oblike v elektronsko obliko skladno s to uredbo (drugi odstavek 14. člena Uredbe). V kolikor prosilec ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval v skladu z zgoraj citiranim členom ZDIJZ, ima skladno z drugim odstavkom 27. člena istega zakona pravico do pritožbe. Prosilci imajo torej pravico izbrati obliko, v kateri se želijo seznaniti z zahtevano informacijo (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis), pri čemer so organi dolžni takšno izbiro upoštevati. V nasprotnem je lahko navedeno razlog za pritožbo (razen v primeru avtorsko zavarovanih pravic tretjih oseb, ko organ skladno z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ dovoli le vpogled. Izjema so okoljevarstveni podatki).

(11) V obravnavanem primeru je prosilec v zahtevi navedel, da želi informacije prejeti po elektronski poti oziroma na nosilcu USB po pošti, medtem, ko mu je organ dodatne dokumente posredoval v obliki fotokopij po navadni pošti. Kot že pojasnjeno, iz 17. člena ZDIJZ izhaja, da prosilec sam določi oziroma izbere, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije. Enako je izbira oblike urejena v Uredbi. V obravnavanem primeru je bila zahteva prosilca glede oblike, v kateri želi dobiti informacije, nedvoumna, saj je izrecno navedel, da naj mu organ zahtevane informacije posreduje v obliki elektronskega zapisa, na njegov elektronski naslov oziroma na njegov naslov, v kolikor bo posredovana na nosilcu USB. IP poudarja, da glede na ZDIJZ in Uredbo organ nima možnosti spremeniti oblike, v kateri bo prosilcu posredoval zahtevane informacije, še zlasti, če razpolaga z informacijami v obliki, kot jo opredeli prosilec. V obravnavanem primeru organ ni zatrjeval, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga v elektronski obliki, zato je organ povsem neupravičeno ter v nasprotju z ZDIJZ in Uredbo, prosilcu posredoval zahtevane informacije v obliki fotokopij. Takšno stališče izhaja tudi iz upravne prakse IP (odločba IP št. 090-120/2017/33 z dne 19. 2. 2020, odločba IP št. 090-160/2015 z dne 22.11.2015, odločba IP št. 090-67/2010/3 z dne 1. 4. 2010, odločba IP št. 090-423/2024 z dne 17. 12. 2024), kot tudi iz sodne prakse Upravnega sodišča RS (sodba opr. št. I U 1915/2011 z dne 13. 3. 2013).

(12) Kljub temu, da je prosilec dodatni dokument prejel v obliki fotokopij, način seznanitve ni bil ustrezen, zato je glede že prejetega dokumenta IP odločil, da mora organ prosilcu dokument posredovati še enkrat, tokrat tako, kot je zahteval prosilec, to je v elektronski obliki (1. točka izreka te odločbe). V preostalem delu pritožba ni utemeljena (2. točka izreka te odločbe).

(13) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(14) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila :                                                                     

Polona Marinko, univ. dipl. prav.                                       

svetovalka IP                                                                                 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.,

namestnica pooblaščenke