prosilec - Občina Jesenice
+ -Številka: 090-304/2024
Kategorije: Ali gre za zlorabo pravice
POVZETEK:
Organ je zavrnil zahtevo prosilca iz razloga, ker je ocenil, da je zahteva prosilca šikanoznega značaja in gre za zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP je v pritožbenem postopku presodil, da v obravnavanem primeru okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo petega odstavka 5. člena ZDIJZ, niso podane, zato je pritožbi ugodil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.
ODLOČBA:
Številka: 090-304/2024/4
Datum: 9. 9. 2024
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 22. 7. 2024, zoper odločbo Občina Jesenice, Cesta železarjev 6, 4270 Jesenice (v nad. organ), št. 090-13/2024 z dne 15. 7. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo
O D L O Č B O
1. Pritožbi prosilca z dne 22. 7. 2024 zoper odločbo Občine Jesenice, št. 090-13/2024 z dne 15. 7. 2024, se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 13. 6. 2024 na organ naslovil zahtevo za posredovanje:
- dokumentacije, ki se nanaša na ZRMK obiske in sodelovanje na koordinacijah, kot izhaja iz ponudbe ZRMK d.o.o., št. 186/2023 z dne 16. 5. 2023 in naročilnice organa, št. 2023/000402 z dne 26. 5. 2023;
- vseh prilog k e-sporočilu …. iz Jeko d.o.o. z dne 10. 7. 2023 ob 03:09 PM;
- dokumentacijo, ki se nanaša na odpravo nepredvidenih tehničnih pomanjkljivosti, ki predhodno niso bile znane, torej tehničnih pomanjkljivosti na bazenskih napravah bazena Ukova, kot izhaja iz obvestila občine »Kopališče Ukova zaenkrat še zaprto« z dne 11. 7. 2023;
- dokazila o zanesljivost objekta za poseg v bazensko školjko, ki ga je po statični sanaciji izvedlo podjetje Gradbeništvo Branika d.o.o. oz. izvajalec naknadne sanacije;
- dokumentacije, ki pojasnjuje razliko med ponudbo Gradbeništva Branika d.o.o., št. GP-2007-23 z dne 20. 7. 2023, v vrednosti 83.518,15€, naročilnico organa, št. 2023/000552 z dne 26. 7. 2023, v višini 71.028,40€ in računom omenjenega podjetja, št. GP-020-23 z dne 27. 7. 2023, v višini zneska naročilnice;
- dokumentacije, iz katere je razvidno, kdaj točno je bila opravljena storitev podjetja Gradbeništvo Branika d.o.o., torej točen datum z dnevom, ko je bila storitve dejansko opravljena;
- pisnega mnenja glede računa za razliko do tržne cene, ki ga je od organa zahteval Zavod za šport Jesenice po odlogu izvršbe zoper HDD Jesenice (podatki so iz odgovora zavoda na zahtevo za dostop do informacij javnega značaja ZŠJ z dne 31. 8. 2023);
- dokumentacije v zvezi s prijavo na razpis letnega programa športa, vrednotenje in odločanje, kot jo je obravnavala komisija za vodenje postopka javnega razpisa na področju športa za društvo Hokejski drsalni klub Jesenice v letu 2023 in tudi v letu 2024, vključno z vsemi poizvedbami in zabeležkami vpogledov komisije v javne evidence glede izpolnjevanja splošnih in ostalih pogojev, zlasti glede blokade transakcijskega računa v obdobju prijave na razpis, ter finančnih poročil, omenjenega društva za obe obdobji.
Organ je zahtevo prosilca z odločbo, št. 090-13/2024 z dne 15. 7. 2024, zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel, da je prosilec, vezano na sanacijo bazena na Kopališču Ukova in na društvo Hokejski drsalni klub Jesenice, na organ v preteklosti že podal šest zahtev[1], na podlagi izdanih odločb pa zahtevane dokumente tudi že prejel. Organ je pri obravnavi predmetne zahteve ugotovil, da je s slednjo prosilec zlorabil pravico do informacije javnega značaja, saj na predmetno temo vlaga nove in nove zahteve za posredovanje informacij javnega značaja. Organ ocenjuje, da gre v obravnavanem primeru za šikanozno pisanje, katerega cilj ni pridobiti ustreznih informacij, ampak nesorazmerno obremeniti organ ter onemogočiti njegovo normalno delovanje. Prosilec s stalnim vlaganjem vlog na organ, v katerih od organa marsikdaj pričakuje izvedbo dejanj, ki jih ta ni zmožen zagotoviti, namreč onemogoča normalno delovanje uradnih oseb. S tem posega tudi v pravico drugih strank v drugih postopkih, saj njihovih vlog organ ne more učinkovito obravnavati, ker se stalno ukvarja z vlogami prosilca. Tako je pravica prosilca zahtevati informacije javnega značaja prišla v konflikt z dolžnostjo organa, da opravlja svoje delo samostojno v okviru oz. na podlagi Ustave in zakonov ter posledično v konflikt s pravicami tretjih oseb, ki so udeležene v drugih postopkih, ki jih vodi organ. Predpogoj za opredelitev zlorabe pravice do informacij javnega značaja je tako po mnenju organa v obravnavanem primeru izpolnjen. Namen prosilca namreč ni več dostop do informacij (dokumentov, vezanih na sanacijo bazena na Kopališču Ukova in na društvo Hokejski drsalni klub Jesenice), da bi lahko izvrševal demokratično in nadzorno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja, pač pa s svojim načinom vlaganja zahtev organ prekomerno zasipava z delom, kar predstavlja oviro za učinkovito delo organa, ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih. Načelo sorazmernosti je bilo v obravnavanem primeru kršeno. Vlaganje verižnih zahtev in zasipavanje organa z raznovrstnimi vlogami nima več namena pridobitve dokumentacije, ampak gre za šikaniranje organa s ciljem ovirati ga pri izvajanju njegovih nalog in mu namerno povzročati nesorazmerne dodatne obveznosti.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 22. 7. 2024 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa, saj po njegovem mnenju ne zlorablja instituta dostopa do informacij javnega značaja, prej obratno, organ je tisti, ki javnosti daje zavajajoče in nepopolne informacije. Tudi zahteva sama ni šikanozna. Prosilec pojasnjuje, da zahtevanih informacij še ni prejel, saj je zahteva usmerjena v točno določene informacije, ki so bile odkrite z analizo doslej pridobljenih informacij oz. dokumentov. Prosilec v pritožbi utemeljuje svojo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in opisuje dogodke, ki za sam pritožbeni postopek niso relevantni, zato jih IP ne povzema.
IP je dne 6. 8. 2024 prejel dopis organa, št. 090-13/2024 z dne 6. 8. 2024, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo prosilca v pristojno reševanje.
Na podlagi poziva IP, št. 090-304/2024 z dne 13. 8. 2024, je organ IP posredoval dopis, št. 090-13/2024 z dne 21. 8. 2024, kateremu je priložil vseh šest odločb in zahtev, na katere se je skliceval v izpodbijani odločbi.
Pritožba je utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec prereka izpodbijano odločbo v celoti.
IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ.
Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na peti odstavek 5. člena ZDIJZ in zatrjeval, da je prosilec v obravnavanem primeru zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, se IP najprej opredeljuje do tega instituta in pojasnjuje, da v obravnavanem primeru okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo petega odstavka 5. člena ZDIJZ, niso podane.
1. O zlorabi pravice
Organ lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oz. je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.
V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.
IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP, npr. št. 090-249/2016 z dne 3. 1. 2017, št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017 in št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017 (objavljene na spletni strani IP), zato jih IP v tej odločbi posebej ne navaja, se pa opredeljuje do vprašanja zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.
Na tem mestu IP najprej poudarja, da peti odstavek 5. člena ZDIJZ predvideva zavrnitev prosilčeve zahteve v dveh primerih, in sicer:
(1) če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ ali
(2) če je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.
IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru prosilec organu ni podal »več funkcionalno povezanih zahtev«, prav tako zahteva ni šikanoznega značaja. V zvezi s pojmom »funkcionalno povezane zahteve« je mogoče ugotoviti, da zakonsko sicer ni posebej opredeljen, iz namena predmetne določbe ZDIJZ, pa po mnenju IP izhaja, da je zakonodajalec uzakonil zahteve, ki so vsebinsko povezane, torej zahteve, ki se nanašajo na enako oz. povezano vsebino. Tudi iz Mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora o Predlogu zakona izhaja, da bi bilo smiselno pojem »funkcionalno povezane zahteve« nadomestiti s pojmom »vsebinsko«. Povedano drugače, glede na zahtevano dokumentacijo, po mnenju IP, v obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti, da je prosilec pri organu že pred to zahtevo vložil zahteve z identično ali podobno vsebino (upoštevaje celotno zahtevo prosilca), glede navedenega pa se ni opredelil niti organ v izpodbijani odločbi, temveč je zgolj citiral šest preteklih zahtev prosilca in odločb, s katerimi je bilo o zahtevah prosilca odločeno, dodatno pa navedel, da je prosilec že zahteval dokumente, ki se nanašajo na Kopališče Ukova in društvo Hokejski drsalni klub Jesenice, iz česar pa ni mogoče ugotoviti, da je organ že odločal o identični ali podobni vsebini. Tudi IP pri pregledu predloženih zahtev in odločb organa ni mogel ugotoviti, da so bili dokumenti iz zahteve z dne 13. 6. 2024 že predmet katere od preteklih zahtev oz. da gre za istovrstne dokumente. Tudi prosilec v pritožbi navaja, da zahtevanih dokumentov še ni prejel, saj gre za dokumente, katerih obstoj je ugotovil šele na podlagi že prejetih dokumentov.
IP ob tem pripominja, da ZDIJZ sicer ne določa kriterijev oz. elementov, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, zato IP pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upošteva kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, npr.:
- ponavljajoče se vloge za isto zadevo (izločitev vseh sodnikov Ustavnega sodišča) s pavšalnimi navedbami[2];
- pritožba je očitno nedovoljena in neutemeljena, vsak razumen posameznik pa šteje njeno vložitev kot brez vseh možnosti za uspeh; z očitno nedovoljenimi in neutemeljenimi vlogami se tako ovira izpolnjevanje temeljnih nalog Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin[3];
- vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic[4];
- zaporedno vlaganje nedovoljenih pravnih sredstev - vlog brez postulacijske sposobnosti, ki vodijo k obravnavanju in pojasnjevanju istih procesnih vprašanj[5];
- vztrajanje pri izterjavi bagatelnega zneska, brez navedbe razumnih razlogov za vztrajanje[6];
- z načinom vlaganja zahtev se organ prekomerno zasipa z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih, z več deset vloženimi zahtevami za dostop do izrazito obsežne količine dokumentov in več kot 300 elektronskimi sporočili, poslanimi odgovorni osebi za dostop do informacij javnega značaja, v obdobju enega leta, kar predstavlja izjemno število vlog, večinoma z žaljivo vsebino, posredovanje tudi drugim državnim organom[7];
- zahteve niso žaljive in tudi ne pretirano obsežne, organ pa glede na zahtevano količino dokumentov tudi ni izkazal, da prosilcu v zakonskem roku ne bi mogel zagotoviti dostopa do podatkov brez škode za delo; organ je dolžan organizirati svoje delo tako, da se prosilcu, ki ne zlorablja pravic, omogoči dostop; večje število vloženih zahtev, ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev[8];
- za presojo zakonitosti izpodbijanega akta je potrebno presoditi, ali iz načina vlaganja zahtev prosilca izhaja njegov namen prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog ter poseči v njeno dostojanstvo oz. ali vloženi zahtevi prosilca namerno povzročata kakšne neprijetnosti ali druge nevšečnosti[9].
IP se tako v nadaljevanju opredeljuje do posameznih kriterijev oz. elementov, ki lahko predstavljajo zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, upoštevaje dejstva obravnavanega primera.
Po oceni IP predmetna zahteva ni očitno nedovoljena in neutemeljena, torej ne gre za zahtevo, vložitev katere bi vsak razumen posameznik štel kot brez vseh možnosti za uspeh, in bi ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa. IP ugotavlja, da je objektivno težko reči, da bi izpolnitev predmetne zahteve ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa, organ pa se do tega tudi ni konkretno opredelil. Kot že navedeno, mora utemeljitev obstoja zlorabe pravice vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja, kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, pa je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej, zato mora biti utemeljitev organa na tej pravni podlagi zelo konkretna. Iz navedenega tako izhaja, da na podlagi posredovane zahteve ni mogoče ugotoviti, da bi posredovanje zahtevanih informacij vplivalo na dolžnost in pravico organa, da opravlja svoje delo samostojno, v okviru in na podlagi Ustave in zakonov ter posledično na pravice tretjih oseb, ki so udeležene v drugih postopkih, ki jih vodi organ. Organ, na katerem je dokazno breme, v obravnavanem primeru, po oceni IP, ni izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi obravnava predmetne zahteve prosilca prekomerno obremenila delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih.
Organ se tudi ni konkretno opredelil do obsega zahtevanih informacij oz. dokumentov ter nadaljnjega dela s temi dokumenti zaradi morebitnega obstoja izjem po ZDIJZ. Iz izpodbijane odločbe namreč ni določno razvidno, kako bi predmetna zahteva prosilca, z vidika obsega in upoštevaje druge naloge organa, konkretno vplivala na delo organa, koliko dela organu bi povzročila in kako bi to delo vplivalo na ostale delovne naloge pri organu zaposlenih javnih uslužbencev. Ob tem pa IP še pojasnjuje, da zgolj velik obseg zahtevanih dokumentov in s tem povezano dodatno delo za organ samo po sebi še ne pomeni zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Iz upravno sodne prakse, izhaja, da razlog za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja ne more biti »enormno število dokumentov, ki bi jih bilo potrebno prosilcu izročiti oz. mu omogočiti vpogled, kar bi lahko pripeljalo do resne motnje v poslovanju organa…«. Tudi sicer število vloženih vlog samo po sebi ne pomeni zlorabe pravice, kar je razvidno iz upravno sodne prakse[10], ko je prosilec v obdobju trinajstih dni poslal dvanajst zahtev oz. samo v obdobju treh dni devet zahtev, pa je sodišče pritrdilo stališču IP, da ni mogoče govoriti o prekomernem številu vlog. IP, glede števila zahtev, ki jih lahko največ vloži posamezen prosilec v posameznem letu, še dodaja, da ZDIJZ števila ne določa.
Za utemeljitev obstoja zlorabe pravice je torej treba zadostiti dokaznemu standardu »onkraj dvoma«, ne pa zgolj dokaznemu standardu »verjetnosti«, in ni dovolj, da gre zgolj za neprijetnosti, ampak mora biti delo organa resno ohromljeno zaradi upravnega bremena, ki bi bila posledica obravnave zahteve po ZDIJZ. To v praksi pomeni, da mora biti izkazana stvarna, resnična grožnja za celotno delo organa. Upoštevati je namreč treba, da je tudi posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih nalog organa, zato je organ dolžan zagotoviti tudi ustrezna sredstva in kader, ki takšne zahteve rešuje.
Ob tem IP navaja še sodbo Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi Verein fűr Konsumenteninformation proti Evropski komisiji, št. T-2/03, iz katere izhaja, da lahko organ v posebnih primerih, v katerih bi konkreten in posamičen preizkus dokumentov povzročil nesorazmerno količino upravnega dela, izjemoma tehta ne eni strani interes dostopa javnosti do dokumentov in na drugi nastalo delovno obremenitev, da bi v teh posebnih primerih ohranil interes dobrega upravljanja. Iz te sodbe pa izhaja tudi, da količina dela, potrebna za preučitev prošnje, ni odvisna samo od števila dokumentov, navedenih v prošnji, ali njihovega obsega, ampak tudi od njihove narave, zato potreba, da se opravi konkreten in posamičen preizkus zelo velikega števila dokumentov, ne pove ničesar o količini dela, potrebni za obravnavo prošnje za dostop do informacij javnega značaja, ker je navedena količina dela odvisna tudi od zahtevane temeljitosti tega preizkusa. Odstopanje od te obveznosti preizkusa se lahko dovoli le izjemoma ter samo, če bi se upravno breme zaradi konkretnega in posamičnega preizkusa dokumentov izkazalo za posebno veliko ter bi tako prekoračilo meje tega, kar se lahko razumno zahteva. Upoštevaje navedeno sodbo organ v obravnavanem primeru ni izkazal, da je upravno breme zaradi konkretnega in posamičnega preizkusa zahtevanih dokumentov posebno veliko in bi tako prekoračilo meje tega, kar se lahko razumno zahteva. Breme dokaza o nerazumnosti naloge, upoštevaje sodbo, namreč nosi tisti, ki se nanj sklicuje, v obravnavanem primeru, torej organ. Ob tem IP še pojasnjuje, da lahko organ, za obsežnejše zahteve podaljša rok za odločanje celo do 30 delovnih dni.
Po oceni IP v obravnavanem primeru tudi niso podani drugi elementi oz. kriteriji zlorabe pravice dostopa. Iz same zahteve prosilca pa niti ni mogoče ugotoviti, da bi lahko v obravnavanem primeru govorili o ponavljajočih se vlogah za isto zadevo oz. provokacijah in nagajivosti ter posledično o navideznem uveljavljanju pravic, prav tako iz zahteve ne izhaja, da bi bila ta šikanozna. Ob tem IP še pojasnjuje, da se v postopkih po ZDIJZ zahteva zavrže, če je organ o dostopu do posameznih dokumentov prosilca že odločil, zgolj ponovitev določenih zahtev torej ne predstavlja zlorabe pravice. Odvzem pravice iz 39. člena Ustave, iz tega razloga, ne bi bil v skladu z načelom sorazmernosti. Glede na prakso Ustavnega sodišča Republike Slovenije je mogoče ugotoviti, da to dopušča omejitev ustavnih pravic le izjemoma, če je podan ustavno dopusten cilj (varstvo pravic drugih ali javne koristi), vendar po oceni IP takšen ukrep v obravnavanem primeru ni nujen, primeren in ni sorazmeren za dosego ustavno varovanih ciljev, ki naj bi jih zasledoval organ. V obravnavanem primeru namreč ni mogoče ugotoviti, da bi npr. koristi, ki jih prinaša nemoten potek drugih upravnih postopkov, ki tečejo pri organu in s katerimi se zagotavlja varstvo pravic strank v teh postopkih, odtehtale težo posega v pravico prosilca glede do dostopa do informacij javnega značaja.
IP je po preučitvi celotne zadeve zaključil, da ni mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Pri svoji odločitvi se IP sklicuje tudi na sodbo Upravnega sodišča RS[11], kjer je sodišče pritrdilo odločitvi IP, da ne gre za t.i. zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, čeprav je prosilec na organ naslovil že več kot 120 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, večina njih pa se nanaša na točno določeno investicijo.
Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da je organ zaradi napačne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj posledično v ugotovitvenem postopku ni presojal posameznih zahtevanih dokumentov z vidika obstoja informacij javnega značaja in možnosti (delnega) dostopa do teh dokumentov. Povedano drugače, s tem, ko je organ zahtevo prosilca za posredovanje dokumentov zavrnil na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, se ni spustil v vsebinsko obravnavo in se ni konkretno opredelil do posameznih zahtevanih dokumentov.
2. Navodila organu v ponovljenem postopku
Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti in podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi s temi dokumenti. Poleg navedenega se organ (še) ni spustil v vsebinsko obravnavo zadeve in se ni opredelil do zahtevanih informacij, pri čemer mu je ta možnost dana prav z vrnitvijo v ponovno odločanje.
V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.
Organ je dolžan v skladu z načelom materialne resnice ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP). V ponovljenem postopku je organ najprej dolžan vsebinsko presoditi o zahtevi prosilca in se opredeliti do obstoja dokumentov, ki jih je zahteval prosilec. V zvezi z zahtevanimi dokumenti, glede katerih bo organ v ponovljenem postopku ugotovil, da predstavljajo informacijo javnega značaja po 4. členu ZDIJZ, mora organ opraviti še presojo z vidika obstoja katere od izjem od prostega dostopa po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ. V tem primeru mora presoditi še, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. v dokumentu št. … se prekrije ime in priimek posameznika ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oz. dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen.
Če bo organ pri presoji zahtevanih dokumentov ugotovil, da je podana katera od izjem od prostega dostopa po ZDIJZ, je dolžan nadalje upoštevati tudi določbo 1. in 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz navedenih določb jasno izhaja, da je že zakonodajalec pretehtal, da javni interes za razkritje podatkov pretehta vselej kadar gre za podatke, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev in podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Na podlagi vsega navedenega je IP pritožbi prosilca ugodil ter izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Tanja Švab, dipl.upr.ved.,
raziskovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav
namestnica pooblaščenke
[1] zadeva, pri organu vodena pod št. 090-3/2023, št. 090-4/2023, št. 090-8/2023, št. 090-11/2023, št. 090-4/2024 in št. 090-9/2024.
[2] Sklep Ustavnega sodišča RS, št. Up-3427/07-34 in U-I-287/07 z dne 6. 11. 2008
[3] Sklep Ustavnega sodišča RS, št. Up-448/12-11 z dne 21. 6. 2012
[4] Sklep Ustavnega sodišča RS, št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009
[5] Sklep Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 76/2014 z dne 24. 2. 2014
[6] Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, Izvršilni oddelek, št. II Ip 1002/2009 z dne 13. 5. 2009
[7] Sodba Upravnega sodišča RS, št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013
[8] Sodba Upravnega sodišča RS, št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017
[9] Sodba Upravnega sodišča RS, št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017
[10] Sodba Upravnega sodišča RS, št. II U 214/2016-12 z dne 7. 2. 2017
[11] Št. II U 339/2022-21 z dne 21. 3. 2024