prosilec - Občina Jesenice

POVZETEK:

Potem, ko je prosilec pridobil dokumente na podlagi prejšnje ZDIJZ zahteve, je vložil novo zahtevo za več sklopov informacij. Organ je v delu ugodil prosilcu, v delu pa je zahtevo zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga in zato ker je podana izjema notranjega delovanja in izjema dokumenta v nastajanju. IP je odločil, da je organ v delu zahteve odločil ponovno, zato je z odločbo izpodbijano odločitev v tem delu odpravil in s sklepom v tem delu zahtevo zavrgel. Glede dela zahteve, ki se nanaša na dokumente, s katerimi prosilec že razpolaga oziroma so njegovi, je IP ugotovil, da prosilec nima pravovarstvenega interesa za pritožbo. Glede dela pritožbe, v katerem je organ odločil, da z dokumenti ne razpolaga oziroma je to ugotovil IP v pritožbenem postopku, je IP pritožbo zavrnil. Ugodil pa je pritožbi prosilca v delu, v katerem je ugotovil, da se je organ neutemeljeno skliceval na izjemo dokumenta v nastajanju oziroma na izjemo notranjega delovanja.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-205/2024/11

Datum: 13. 8. 2024  

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023, izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 254. člena v zvezi z drugim odstavkom 135. člena, prvega odstavka 246. ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ……., (v nadaljevanju prosilec) z dne 28. 5. 2024, zoper odločbo Občine Jesenice, Cesta železarjev 6, 4270 Jesenice (v nadaljevanju organ), št. 090-9/2024 z dne 17. 5. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednja

SKLEP:

Zahteva prosilca z dne 5. 3. 2024, se v delu, ki se glasi:

»dve prilogi e- sporočilu …. za …. z dne 5. 4. 2023 ob 15:03 z naslovom Direktor javnega zavoda …… – obrazložitve – v kolikor ste prilogi posredovali v odločbi z dne 14. 2. 2024 pa prosim za natančno označitev, kateri prilogi sta to, saj iz posredovanih informacij javnega značaja ni razvidno, ali gre za priloge k omenjenemu sporočilu in katere so to« in

»celovito sporočilo …., ki se glasi »Pozdravljeni Pošiljam dokumentacijo v zvezi s tožbo. Lep pozdrav …….«, saj iz prejete informacije oziroma dela sporočila niso razvidni naslovniki sporočila in ne datum sporočila in tudi ne razlog za pomanjkljivo posredovano sporočilo,« glede prilog zavrže.

                                                                       in

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 28. 5. 2024 se delno ugodi in se odločba Občine Jesenice, št. 090-9/2024 z dne 17. 5. 2024 odpravi v 2., 4., 5. alineji 2. točke izreka ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati naslednje dokumente, na njegov elektronski naslov:

1.    ZAPISNIK 5. KOLEGIJA ŽUPANA OBČINE JESENICE št. 900-2/2019-5 z dne 7. 2. 2023, tako da je razviden datum, številka zadeve, naslov dokumenta in datum in čas kolegija ter prvi odstavek razdelka ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI,

2.    »IZHODNI DOKUMENT 703 – 2/2023 – 5 (odpremljeno)«, tako da bo razviden naslovnik sporočila in datum sporočila.

2.   V preostalem delu se pritožba zavrne.

3.   V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1) Prosilec je dne 5. 3. 2024 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je v elektronski obliki zahteval:

- dokument oziroma informacijo, kdo je sodeloval pri pripravi in zapisu dokumenta PREDLOG ZA RAZREŠITEV DIREKTORJA ……, ki nima ne datuma in ne podpisa, priložite tudi strokovne podlage za pripravo tega dokumenta,

- vse izdane naročilnice (evidenčna ali javna naročila) in z njimi povezane dokumente ter prejete račune odvetnika …….., kot izhaja iz kartice konta z dne 14. 2. 2024 (računov niste predložili v odgovoru na zahtevo za informacije javnega značaja z dne 16. 1. 2024 – če menite, da ste, pa prosim za konkretno napotitev),

- dve prilogi e- sporočilu ….. za …… z dne 5. 4. 2023 ob 15:03, z naslovom Direktor javnega zavoda …….. – obrazložitve – v kolikor ste prilogi posredovali v odločbi z dne 14. 2. 2024, pa prosim za natančno označitev, kateri prilogi sta to, saj iz posredovanih informacij javnega značaja ni razvidno, ali gre za priloge k omenjenemu sporočilu in katere so to,

- javno oziroma evidenčno naročilo za načrt PZI za izvedbo posegov (Sanacija bazena Ukova, vzdrževalna dela, ……. d. o. o., vodja projekta ……., u. d. i. g., št. načrta 19/23, april 2023, ki ga je Občina Jesenice prejela dne 19. 4. 2023), kot tudi vse proti ponudbe oziroma dejanja, ki so utemeljila izbiro dotičnega izvajalca,

- dokument z vsebino predhodnega dogovora …… z v. d. direktorico občinske uprave, ki je na tej podlagi posredovala e-sporočilo odvetniku …… z dne 16. 3. 2023 ob 09:53 uri, z naslovom »Posredovanje dokumentacije – Zavod ……«,

- celovito sporočilo …., ki se glasi »Pozdravljeni Pošiljam dokumentacijo v zvezi s tožbo. Lep pozdrav ……..«, saj iz prejete informacije oziroma dela sporočila niso razvidni naslovniki sporočila in ne datum sporočila in tudi ne razlog za pomanjkljivo posredovano sporočilo,

- sklep kolegija župana z dne 07. 02. 2023.

Ob tem prosilec navaja, da zahtevana informacija nedvomno izhaja iz delovnega področja organa, saj je slednji izvajal nujno sanacijo kopališča Ukova oziroma je kot ustanovitelj javnega zavoda …….. sodeloval s člani sveta zavoda ter pri tem neposredno izvajal pristojnost za njegovo razrešitev z delovnega mesta direktorja …..  

(2) Organ je v zvezi z zahtevo izdal sklep št. 090-9/2024 z dne 20. 3. 2024 o podaljšanju roka za odločitev za 30 delovnih dni, in sicer do 17. 5. 2024. O zahtevi je odločil z izpodbijano odločbo št. 090-9/2024 z dne 17. 5. 2024, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil. S prvo točko izreka je omogočil dostop do računov odvetnika ….. (v prošnji pomotoma navedenega kot …) oziroma …. o. p. d. o. o., ….., kot izhaja iz konto kartice z dne 14. 2. 2024, in sicer račun …. o. p. d. o. o. št. E 06/2023 z dne 31. 7. 2023, račun …. o. p. d. o. o. št. E 03/2023 z dne 30. 4. 2023, račun ….. o. p. d. o. o. št. E 03/2023 z dne 30. 4. 2023, račun ….. o. p. d. o. o št. E 05/2023 z dne 31. 5. 2023 in račun …. o. op. d. o. o. št. E 10/2023 z dne 31. 12. 2023,

- evidenčno naročilo za načrt PZI za izvedbo posegov (Sanacija bazena Ukova, vzdrževalna dela, ….. d. o. o., vodja projekta ….., u. d. i. g. št. Načrta 19/23, april 2023) je prosilcu omogočil dostop do Ponudbe Statični preračun sanacije bazena Ukova št. 40/2023 z dne 30. 3. 2023, Naročilnice št. 2023/000400, z dne 26. 5. 2023 s strani organa naslovljene na ….. d. o. o. in račun družbe ….. d. o. o. št. 56 z dne 11. 6. 2023. Z drugo točko izreka pa je zavrnil dostop do: - kdo je sodeloval pri pripravi in zapisu dokumenta PREDLOG ZA RAZREŠITEV DIREKTORJA ….., ki nima ne datuma in ne podpisa, - dve prilogi e- sporočilu ….. za ….. z dne 5. 4. 2023 ob 15:03 z naslovom Direktor javnega zavoda …… – obrazložitve – v kolikor ste prilogi posredovali v odločbi z dne 14. 2. 2024 pa prosim za natančno označitev, kateri prilogi sta to, saj iz posredovanih informacij javnega značaja ni razvidno, ali gre za priloge k omenjenemu sporočilu in katere so to, - dokument z vsebino predhodnega dogovora …. z v. d. direktorico občinske uprave, ki je na tej podlagi posredovala e-sporočilo odvetniku ….. z dne 16. 3. 2023 ob 09:53 uri z naslovom »Posredovanje dokumentacije – Zavod …..«, - celovito sporočilo ….., ki se glasi »Pozdravljeni Pošiljam dokumentacijo v zvezi s tožbo. Lep pozdrav …….«, saj iz prejete informacije oziroma dela sporočila niso razvidni naslovniki sporočila in ne datum sporočila in tudi ne razlog za pomanjkljivo posredovano sporočilo, - sklep kolegija župana z dne 07. 02. 2023, vse zato, ker obstaja izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da informacija kdo je sodeloval pri pripravi in zapisu dokumenta Predlog za razrešitev direktorja ….. je informacija, ki se nanaša na notranje delovanje in bi njeno razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Gradivo namreč nima podpisa in zaradi tega organ tudi ne hrani več podatkov o tem, kdo je pri sestavi sodeloval, ugotavljanje tega dejstva ob odsotnosti pisnega gradiva ne bi dalo zanesljivega rezultata, bi pa povzročilo zastoje in motnje pri delovanju organu, ki je organ lokalne skupnosti zavezan k izvrševanju javnih nalog. Zavrniti gre tudi dostop do prilog elektronskega sporočila …. za …. z dne 5. 4. 2023 ob 15.03 uri z naslovom Direktor javnega zavoda ….., do dokumenta z vsebino predhodnega dogovora … z v. d. direktorico občinske uprave, ki je na tej podlagi posredovala e-sporočilo odvetniku …. z dne 16. 3. 2023 ob 9.53 uri z naslovom »Posredovanje dokumentacije – Zavod za …..« ter do celovitega sporočila …., ki se glasi: »pozdravljeni. Pošiljam dokumentacijo v zvezi s tožbo. Lep pozdrav, ……«, tako da bo razviden naslovnik sporočila, datum sporočila in razlog za pomanjkljivo posredovano sporočilo. Komunikacija med stranko (organom) in odvetnikom (…….) se nanaša na notranje delovanje organa, saj gre za pripravo gradiva oziroma za odločanje o nadaljnjem postopanju organa, hkrati pa je komunikacija zaščitena tudi na podlagi poklicne odvetniške tajnosti, pa tudi na podlagi tajnosti pisem in drugih občil, kar je varovano s 37. členom Ustave RS, zaradi česar navedeno gradivo hkrati predstavlja izjemo po prvi alineji prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (tajni podatki). Glede dela zahteve, ki se nanaša na sklep kolegija župana z dne 7. 2. 2023 je organ pojasnil, da na tem kolegiju niso bili sprejeti sklepi, vodil se je le zapisnik. Dostop do zapisnika pa organ zavrača po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V dokumentu so namreč v zvezi s posameznimi zadolžitvami oziroma delovnimi nalogami, glede katerih je potekalo posvetovanje, navedene odgovorne osebe, njihovi roki za izvedbo ter številne pripombe. Gre za tipičen dokument interne narave, ki nima javnega značaja, njegovo razkritje ni v javnem interesu. Hkrati pa se ta dokument nanaša na posamezne predmete posvetovanja v organu, glede katerih tedaj še ni bilo sklenjenih dokončnih odločitev, razkritje teh zgolj možnih rešitev in predlogov pa bi v javnosti lahko povzročilo napačno razumevanje njihove vsebine. Dodatna podlaga za zavrnitev tega dokumenta je tudi 9. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki se nanaša na podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Na podlagi podatkov iz tega zapisnika so bili kasneje šele izdelani posamezni dokumenti, v zapisniku pa se je o njih šele posvetovalo. V zvezi z delom zahteve, ki se nanaša na izdajanje naročilnic odvetniški pisarni, je organ pojasnil, da odvetniški pisarni ni izdajal nobenih naročilnic. V zvezi s ponudbo družbe ….., d. o. o. pa je pojasnil, da ni prejel nobenih protiponudb. Ob tem se je skliceval na 4. člena ZDIJZ, ki določa, da mora pri organu informacija obstajati v obliki dokumenta, kar pa ni izpolnjeno. 

(3) Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 29. 5. 2024 vložil pritožbo. V njej navaja, da je vsebina izreka v nasprotju z obrazložitvijo, ker se v izreku organ sklicuje zgolj na 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v obrazložitvi pa navaja tudi druge pravne podlage. Meni, da se organ neutemeljeno sklicuje na izjemo notranjega delovanja, saj je organ postopek razrešitve direktorja javnega zavoda …. že zaključil. Tudi organ sam pove, da ugotavljanje dejstva, kdo je sodeloval pri nastajanju predloga za razrešitev, ne bi dal zanesljivega rezultata, kar implicitno pomeni, da organ ne ve, kdo od javnih uslužbencev sestavlja uradne dokumente, ki so podlaga v upravnem postopku. Predlog za razrešitev direktorja je dokument, ki ga je pripravila občinska uprava. Prosilec meni, da ni v skladu s predpisi o upravnem poslovanju, da uprava ne bi vedela, kdo pripravlja določen dokument. Ker mora organ poslovati v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju prosilec meni, da s prikrivanjem informacij organ deluje netransparentno. Predlog za razrešitev ni bil podpisan s strani oseb, ki so ga ustvarile in zato obstaja tudi razlog, ki ga organ prikriva. Nepodpisan predlog je kljub temu imel pravni učinek, ki se je končal z razrešitvijo direktorja. Glede dela zahteve, ki se je nanašal na zavrnitev dostopa do dveh prilog elektronskega sporočila … za … z dne 5. 4. 2023 ob 15.03 uri, z naslovom Direktor javnega zavoda ….., je prosilec pojasnil, da je omenjeno elektronsko sporočilo organ posredoval z odločbo z dne 14. 2. 2024, ni pa hkrati posredoval prilog k temu sporočilu. Sedaj pa se v nasprotju z odločbo z dne 14. 2. 2024 organ sklicuje na notranje delovanje. To ne drži, saj se predmetna komunikacija nanaša na razrešitev direktorja javnega zavod. Meni, da se organ neutemeljeno sklicuje na odvetniško tajnost, saj organ nima statusa odvetnika. Dokumenti so že izdelani, postopek razrešitve zaključen in zato ni vzdržna obrazložitev organa, da gre za pripravo gradiva za odločanje o nadaljnjem postopanju organa. Z enakimi neutemeljenimi razlogi je organ zavrnil celovito elektronsko sporočilo ….. Tudi to sporočilo je bilo predmet predhodnega postopka po ZDIJZ, v katerem organ ni navedel nobene izjeme. Prav tako organ ni obrazložil zakaj ni dostavil prilog k sporočilu, ki tvorijo celovito sporočilo. Organ je razloge za omejitev dostopa naštel pavšalno. Ni jasno zakaj bi razkritje zahtevanih informacij povzročilo motnje in kaj naj bi te motnje bile. Prav tako organ ne izkaže kakšna škoda naj bi z razkritjem nastala in bi naj bila večja od pravice javnosti, da se z dokumentom seznani. V zvezi s sklepom kolegija župana z dne 7. 2. 2023 prosilec navaja, da organ ni uporabil instituta delnega dostopa, predvsem za sklep, ki se nanaša na sanacijo bazena Ukova in statični izračun. Z vsebino tega sklepa je prosilca javna uslužbenka ….. že seznanila z elektronskim sporočilom …... V sporočilu je bilo navedeno, da statični izračun ni dogovorjen (na sestanku z dne 2. 2. 2023). Tudi ta sklep se ne nanaša na notranje delovanje organa, temveč na Zavod ….., ki ima v upravljanju bazen Ukova in na sklep, ki je usmerjal delo zavoda mimo predpisov. Navedeni dokument ni v postopku izdelave, saj je bil zadevni sklep sprejet in s tem tudi zaključen.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca z vsemi dopolnitvami odstopil v reševanje IP. Potem, ko je bila pritožba dne 3. 6. 2024 odstopljena IP, je IP dne 5. 6. 2024 pozval organ na dostavo dokumentacije in na podajo pojasnil. Z odgovorom organa, ki ga je IP prejel dne 12. 6. 2024, je s pozivom št. 090-205/2024 z dne 21. 6. 2024, ki je bil prosilcu vročen dne 12. 7. 2024, seznanil prosilca. Po prejemu opredelitve prosilca dne 19. 7. 2024 je IP dne 31. 7. 2024 organ ponovno pozval. Odgovor organa z dne 7. 8. 2024 je IP poslal v seznanitev prosilcu, ki se je nanj odzval dne 9. 8. 2024. Z odgovorom prosilca je IP seznanil organ dne 12. 8. 2024.

Pritožba je delno utemeljena.

(5) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacije javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. Sporno pa je ali je organ o zahtevi prosilca in o določenih dokumentih že pravnomočno odločil, ali z določenimi zahtevanimi informacijami razpolaga, v tretjem delu pa, ali je organ utemeljeno zavrnil dostop do zahtevanih informacij zaradi izjeme varstva notranjega delovanja organa oziroma dokumenta v nastajanju. V zvezi s tem IP zavrača pritožbeni ugovor, da je izrek odločbe organa v nasprotju z njeno obrazložitvijo, ker naj bi organ v izreku navedel le pravno podlago 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v obrazložitvi pa tudi 4. člen ZDIJZ. Iz izreka v 2. točki izhaja, da organ z določenimi informacijami ne razpolaga, pri čemer se res ne sklicuje na 4. člen ZDIJZ, ki pa ga navede kasneje v obrazložitvi. Drži pa v pritožbenem postopku podana navedba prosilca, da so navedbe organa v pritožbenem postopku v nasprotju z izrekom in vsebino izpodbijane odločbe, v zvezi s tem se bo IP opredelil pri obravnavni posameznih delov zahtevanih informacij javnega značaja.

Glede tretje in šeste alineje zahteve

(7) V pritožbi se prosilec sklicuje na to, da je obravnavano zahtevo podal potem, ko je od organa na podlagi odločbe z dne 14. 2. 2024 prejel dokumente, ki jih je zahteval v zahtevi z dne 16. 1. 2024. Navedeno se nanaša na tretjo alinejo zahteve, ki se glasi: »dve prilogi e- sporočilu …. za …. z dne 5. 4. 2023 ob 15:03 z naslovom Direktor javnega zavoda …. – obrazložitve – v kolikor ste prilogi posredovali v odločbi z dne 14. 2. 2024 pa prosim za natančno označitev, kateri prilogi sta to, saj iz posredovanih informacij javnega značaja ni razvidno, ali gre za priloge k omenjenemu sporočilu in katere so to« in na šesto alinejo zahteve, ki se glasi »- celovito sporočilo …, ki se glasi »Pozdravljeni Pošiljam dokumentacijo v zvezi s tožbo. Lep pozdrav ……«, saj iz prejete informacije oziroma dela sporočila niso razvidni naslovniki sporočila in ne datum sporočila in tudi ne razlog za pomanjkljivo posredovano sporočilo.«. Z izpodbijano odločbo je organ o navedenih dveh delih zahteve odločil z drugo in četrto alinejo 2. točke izreka, s katero je zahtevo v tem delu zavrnil zaradi izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V zvezi s pritožbo prosilca je organ v pritožbenem postopku navedel, da je o teh dokumentih že odločil z odločbo št. 090-4/2024 z dne 14. 2. 2024 in mu je vse dokumente posredoval. Z vpogledom v zahtevo z dne 16. 1. 2024 IP ugotavlja, da je prosilec med drugim zahteval vso pisno korespondenco med Občino Jesenice in odvetnikom ….. v letu 2023. Iz odločbe št. 090-4/2024 z dne 14. 2. 2024, s katero je o tej zahtevi odločil, pa iz druge alineje drugega odstavka 1. točke izreka izhaja, da se zahtevi za dostop delno ugodi, tako da se prosilcu omogoči dostop do, med drugim, e-sporočil z dne 5. 4. 2023 in z dne 19. 6. 2023, iz druge alineje tretjega odstavka 1. točke izreka pa izhaja, da se, v med drugim e-sporočilih z dne 5. 4. 2023 in z dne 19. 6. 2023, prekrije varovane osebne podatke, in sicer ime, priimek in naslov fizične osebe kot priče. Zoper odločbo št. 090-4/2024 z dne 14. 2. 2024 prosilec ni vložil pritožbe, zato je pravnomočna.

(8) ZUP v 4. točki prvega odstavka 129. člena med drugim določa, da organ zavrže vlogo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. IP ugotavlja, da je organ z izpodbijano odločbo v delu zahteve (tretja alineja), s katero je prosilec zahteval dve prilogi e- sporočila z dne 5. 4. 2023, ponovno odločil o dostopu do e-sporočila, o katerem je odločil z odločbo št. 090-4/2024 z dne 14. 2. 2024 in s katero je delno ugodil dostopu do dokumentov, vključno s prilogami, organ pa je glede na končno odredbo dokumente prosilcu posredoval skupaj z odločbo. Pravno sredstvo zoper ugodili del odločbe so sredstva v prisilnem izvršilnem postopku, zoper zavrnilni del odločbe pa pritožba, ne pa ponovna vložitev zahteve za iste dokumente. ZUP v 4. točki prvega odstavka 129. člena predvideva pravno postopanje z zavrženjem kasnejše zahteve, na podlagi katere bi odločali o istih dokumentih, zato, da ne bi bila odločitev (ob predpostavki nespremenjenih dejanskih okoliščinah) drugačna. Ker organ zahteve v tretji alineji ni zavrgel, ker je bila podana za dokumente, o katerih je pravnomočno odločil pa se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila (v zavrnilnem delu) in je o njen odločal meritorno, je IP v tem delu njegovo odločitev odpravil in zahtevo v tretji alineji zavrgel s sklepom.

(9) Podrejeno IP ugotavlja, da za dostop do navedenih dveh prilog iz tretje alineje (zapisnik 2. sklica 4. redne seje Sveta javnega zavoda ….. št. ZAP-SVET ZAVODA-04 (2021-2025), datum 14. 09.2022 in gradivo k 5. točki dnevnega reda navedene seje sveta zavoda z naslovom PREDLOG RAZVOJA IN ALTERNATIV ZA GOSPODARNEJŠI RAZVOJ MESTA GLEDE OBNOVE KOPALIŠČA UKOVA) prosilec nima pravnega interesa, saj z dokumenti že razpolaga. Zapisnik 4. redne seje Sveta javnega zavoda ….. je prosilec nedvomno prejel, saj je bil na navedeni seji prisoten oziroma ga je prejel kot direktor navedenega zavoda. Gradivo k 5. točki dnevnega reda navedene seje sveta zavoda pa je predložil prosilec. V podkrepitev tega stališča se IP sklicuje na sklep Upravnega sodišča RS, št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011. V predmetni zadevi je sodišče ugotovilo, da tožeča stranka z zahtevanim magnetogramom seje vlade že razpolaga. To pomeni, da že razpolaga s tistim, do česar je želela priti na podlagi zahteve po ZDIJZ. Torej si tudi z odpravo izpodbijanih odločb svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati. Tožeča stranka tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka, zato je njeno tožbo sodišče zavrglo. Tudi IP je že večkrat zavzel stališče, da prosilec v postopku po ZDIJZ nima več pravovarstvenega interesa, če z zahtevanimi informacijami dejansko že razpolaga, ker v takšnem primeru v pritožbenem postopku svojega pravnega položaja ne more izboljšati. Smiselno podobno stališče izhaja tudi iz upravno sodne prakse, in sicer iz sklepa Upravnega sodišča RS št. I U 1590/2010 z dne 18. 5. 2011, iz katerega izhaja, da če je akt, ki se izpodbija v upravnem sporu, že bil odpravljen in tudi morebitna ugoditev tožbi pravnega položaja tožeče stranke ne bi v ničemer izboljšala, ta ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka in je tožbo posledično treba zavreči. V zvezi z dostopom do lastnih dokumentov pa se je Upravno sodišče Republike Slovenije opredelilo v sodbi št. I U 1043/2009 z dne 26. 1. 2011, iz katere izhaja, da z dostopom prosilca do njegovih lastnih vlog, vloženih pri tožeči stranki, ni varovan namen zakonodajalca, t.j. seznanjanje javnosti z delom organov oziroma zavezancev v smislu 1. odstavka 1. člena ZInfP. Pričakovanje prosilca, da se mu kot informacija javnega značaja pošljejo njegove lastne vloge, nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov po ZVOP. IP je tako pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa do navedenih dveh prilog zavrnil in pritrdil organu, vendar iz drugih razlogov, in sicer zato, ker prosilec zanje nima pravovarstvenega interesa, ker z njimi že razpolaga oziroma so to njegovi dokumenti.

(10) V zvezi s šesto alinejo zahteve, s katero je prosilec zahteval celovito sporočilo ….., tako da bo razvidno, kdo je naslovnik, datum in razlogi za pomanjkljivo posredovanje sporočila. IP ugotavlja, da ne more slediti stališču organa, da je o tem dokumentu že odločil. Kot je razvidno iz dokumentov, ki jih je organ posredoval prosilcu na podlagi odločbe št. 090-4/2024 z dne 14. 2. 2024, mu je posredoval zgolj vsebino elektronskega sporočila. Ker pa je sporočilo poslano iz dokumentarno informacijskega sistema in ne neposredno iz poštnega predala javne uslužbenke, ki ga je pošiljala, iz sporočila ….. ni razvidno, kdo so prejemniki in datum odpošiljanja, pri čemer vztraja prosilec v zahtevi, ki je predmet obravnavanega postopka. V pritožbenem postopku je organ dostavil izpis iz dokumentarno informacijskega sistema, in sicer dokument »IZHODNI DOKUMENT 703 – 2/2023 – 5 (odpremljeno)«, iz katerega je med drugim razviden naslovnik zadeve in datum, kar pomeni, da je predmet odločanja drug dokument in organ zahteve v tem delu pravilno ni zavrgel. V zvezi s prilogo tega dokumenta, in sicer tožbo prosilca zoper organ, je organ odločil z odločbo št. 090-4/2024 z dne 14. 2. 2024 in zato velja, da bi moral organ zahtevo za dostop do priloge zavreči iz razlogov, ki jih je IP navedel v točki (8). Podrejeno pa IP ugotavlja, da za dostop do tožbe prosilec nima pravovarstvenega interesa, saj gre za njegov dokument s pravno utemeljitvijo, ki jo je IP navedel pod (9). O razlogih za dostop do »IZHODNI DOKUMENT 703 – 2/2023 – 5 (odpremljeno)« se bo IP vsebinsko opredelil kasneje. V zvezi z zahtevo prosilca, ki se nanaša na razloge, zakaj je organ prosilcu pomanjkljivo posredoval dokumente, IP ugotavlja, da to po vsebini pomeni pritožbo zoper odločbo št. 090-4/2024 z dne 14. 2. 2024, saj se ne nanaša na samo vsebino dokumenta, ampak na postopanje organa v zvezi z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja prosilca. Kot pojasnjeno zgoraj (8), je to lahko predmet pritožbenega ali izvršilnega postopka v zvezi z odločbo št. 090-4/2024 z dne 14. 2. 2024.

(11) S sedmo alinejo zahteve je prosilec zahteval dostop do sklepa kolegija župana z dne 7. 2. 2023. Dostop do dokumenta ZAPISNIK 5. KOLEGIJA ŽUPANA OBČINE JESENICE št. 900-2/2019-5 z dne 7. 2. 2023 je organ zavrnil sklicujoč se na 11. točko in 9. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V vsebini obrazložitve pa je navedeno, da organ s sklepom kolegija z dne 7. 2. 2023 ne razpolaga. V pritožbenem postopku je prosilec navedel, da samo poimenovanje odločitve ni pomembno, da pa vztraja pri tem, da se mu omogoči dostop do dogovora v zvezi z bazenom Ukova, ki iz zapisnika z dne 7. 2. 2023 izhaja. Z vpogledom v dokument ZAPISNIK 5. KOLEGIJA ŽUPANA OBČINE JESENICE št. 900-2/2019-5 z dne 7. 2. 2023 IP ugotavlja, da ta ne vsebuje sklepov, vsebuje pa v prvem odstavku razdelka ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI odločitve kolegija župana o bazenu Ukova. Ker obravnavani zapisnik odločitev kolegija v obliki sklepov ne vsebuje, organ s takšnim dokumentom ne razpolaga. Ker je namen dostopa do informacij javnega značaja omogočiti transparentnost delovanja organov, je treba zahteve prosilcev razumeti ne zgolj v dobesednem pomenu, ampak glede na širši pomen zahtevanih informacij glede na dokumente, s katerimi organ razpolaga. IP ugotavlja, da zahtevi prosilca ustreza zapisnik v delu, ki se nanaša na prvi odstavek razdelka z naslovom ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI, ki obravnava dejavnosti na bazenu Ukova in o tem delu zapisnika je IP odločal v nadaljevanju. 

(12) V nadaljevanju se bo IP opredelil do izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je organ skliceval ob dostopu do dokumenta ZAPISNIK 5. KOLEGIJA ŽUPANA OBČINE JESENICE št. 900-2/2019-5 z dne 7. 2. 2023, pri čemer je za ta pritožbeni postopek relevantno vprašanje obstoja izjem za del dokumenta, ki se nanaša na datum, številko zadeve, naslov dokumenta in datum in čas kolegija ter prvi odstavek razdelka ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI.

(13) Da je podana izjema iz 9. točke prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, morajo biti izpolnjeni trije pogoji: dokument mora biti še v postopku izdelave in še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Kriterije, kdaj gre za dokument v postopku izdelave, določa tudi 4. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16 in 146/22), ki med drugim pravi, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, štejejo podatki v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je v skladu z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.

(14) IP ugotavlja, da ni izpolnjen že prvi kriterij izjeme dokumenta v nastajanju. V obravnavani zadevi je organ pojasnil, da je zapisnik zaključen, ko je posredovan članom kolegija. Pred zaključitvijo dokumenta, tj. zapisnika ni predvidena nikakršna odobritev organa. IP tako ugotavlja, da je bil zapisnik zaključen, zato je neutemeljeno sklicevanja organa na izjemo dokumenta v nastajanju. V zvezi s tem, da so »dela«, o katerih je govora v zapisniku, v nastajanju, kar je sicer po mnenju IP napačna uporaba te izjeme, pa tudi ne drži. V zvezi z delom zapisnika glede katerega je IP odločil, da je predmet zahteve in naložil organu, da omogoči dostop, so bila dela zaključena. O odprtju in končanju del na bazenu Ukova se je IP poučil v javno dostopnih novicah organa.[1]

(15) Pri navedeni izjemi se namreč ne varujejo »postopki v teku«, temveč konkretni dokumenti. Treba je torej ločiti dokument od postopka, saj je predmet varstva pri zatrjevani izjemi zgolj in izključno dokument. Povedano drugače, o dokumentu v postopku izdelave je mogoče govoriti takrat, če dokument kot tak še ni v celoti napisan, izdelan kot zaključena celota s strani uradne osebe, ki dokument pripravlja. Namen te izjeme je namreč zagotoviti nemotene postopke odločanja ter varstvo zaupnosti posvetovanja znotraj organov in med organi, v času priprave zadeve. Če pa gre za dokument, ki je sam po sebi zaključena celota, pa ni več mogoče govoriti o tem, da gre za dokumente v postopku izdelave. Pri tem je povsem irelevantno, ali je takšen dokument v nadaljevanju vključen v kak drug dokument, saj kot rečeno, tega dejstva ni mogoče upoštevati kot argument, da gre za dokumente v postopku izdelave.

(16) V izpodbijani odločbi se je organ skliceval tako glede zapisnika kot glede podatkov elektronskega sporočila na izjemo notranjega delovanja oziroma dejavnosti iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri kateri morata biti kumulativno izpolnjena dva kriterija, ki izhajata iz navedene določbe ZDIJZ:

- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in

- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).

Z obravnavano izjemo, ki jo pozna tudi večina primerjalno pravnih ureditev, se varujejo podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika, oziroma proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Gre za situacije, ko razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti. Pri tej izjemi pa morajo dokumenti oz. podatki prestati še t.i. škodni test, to pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej.

(17) Po mnenju IP je izpolnjen prvi pogoj za izjemo notranjega delovanja, saj iz zapisnika kolegija župana izhaja opis in sklenjeni dogovori s področja Oddelka za družbene dejavnosti Občine Jesenice, torej dela organa, ki se nanaša na bazen Ukova. Pri (manjkajočih podatkih v) elektronskem sporočilu pa gre za komunikacijo odvetnika z zastopanim subjektom, torej z organom, katero štejemo še vedno za notranje delovanje. IP pa je nadalje presojal, ali je organ uspel izkazati, da bi razkritje zapisnika kolegija župana, v delu, ki se nanaša na splošne podatke o kolegiju (datum, številko zadeve, naslov dokumenta in datum in čas kolegija) in njegova vsebina prvega odstavka, v delu, ki se nanaša na družbene dejavnosti in splošne zadeve ter »IZHODNI DOKUMENT 703 – 2/2023 – 5 (odpremljeno)«, v delu, ki se nanaša na datum in naslovnika, povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. IP ugotavlja, da v zvezi z zapisnikom organ navaja, da bi motnje nastale zato, ker so v zapisniku navedene posamezne zadolžitve oziroma delovne naloge, glede katerih je potekalo posvetovanje, odgovorne osebe, njihovi roki za izvedbo ter številne pripombe. Ob tem dodaja, da v zvezi s posvetovanji v času nastanka dokumenta niso še bile sklenjene dokončne odločitve, razkritje zgolj možnih rešitev in predlogov pa bi v javnosti povzročilo napačno razumevanje njihove vsebine. IP ugotavlja, da organ v zvezi z delom zapisnika, ki je predmet zahteve in je IP s to določbo odločil, da se omogoči dostop, ni izkazal motenj. Splošni podatki o zapisniku in času kolegija pričajo o poteku kolegija, zato ta dejstva ne morejo predstavljati nobenih motenj. V zvezi z vsebino, ki se nanaša na bazen Ukova pa motnje tudi niso izkazane. Iz vsebine zapisnika ne izhajajo stališča, mnenja posameznih članov, kar je predmet varstva v zapisnikih. Zgolj kronološki opis dejanj in opravil v zvezi s prenovo bazena Ukova in oseb, ki naj bi dejanja izvršila, ne more predstavljati pravno upoštevnih motenj za delovanje organa. Organ je nosilec lokalne samouprave in (posredni) upravljavec lastnine lokalne skupnosti, v zvezi s katero se informacije zahtevajo, kar ga zavezuje k transparentnemu delovanju. Prav tako so bila za posamezna, v zapisniku navedena opravila, porabljena javna sredstva. Navsezadnje pa je bil projekt obnove bazena Ukova, kot navedeno zgoraj (opomba 1), zaključen. Če je bilo določeno opravilo (ne)opravljeno, to niti teoretično ne more povzročiti napačnega razumevanja v javnosti po preteku enega leta (datum kolegija 7. 2. 2023, datum odločanja o zahtevi prosilca je bil 17. 5. 2024).

(18) Za dokument »IZHODNI DOKUMENT 703 – 2/2023 – 5 (odpremljeno)«, je IP v (10) točki ugotovil, da ustreza zahtevi prosilca za dostop do celovitega sporočila …., pri čemer je IP odločil, da predmet odločanja v tem delu ni tudi tožba, saj za dostop do tožbe prosilec nima pravovarstvenega interesa, ker gre za njegov dokument s pravno utemeljitvijo, ki jo je IP navedel pod (9). Po vsebini »IZHODNI DOKUMENT 703 – 2/2023 – 5 (odpremljeno)« predstavlja le meta podatke iz informacijskega sistema organa o sporočilu, do katerega je organ prosilcu že omogočil dostop z odločbo št. 090-4/2024 z dne 14. 2. 2024. IP tako s to odločbo odloča le o naslovniku zadeve in datumu. Prosilec namreč podatkov o naslovu prejemnikove elektronske pošte, opredelitvi zadeve ter signirnem znaku in nosilcu zadeve ni zahteval. V zvezi z navedbo naslovnika zadeve in datumom je moral IP presoditi, ali je utemeljeno sklicevanje organa, da bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju organa, ki jih ta v izpodbijani odločbi navaja. V izpodbijani odločbi organ navaja, da se nanaša na komunikacijo med organom kot stranko in odvetnikom (……) in se nanaša na notranje delovanje organa, saj gre za pripravo gradiva ozirom za odločanje o nadaljnjem postopanju organa, hkrati pa je ta komunikacija zaščitena tudi na podlagi poklicne odvetniške tajnosti in kot tajen dokument. Naveden argumente je organ navedel, čeprav je z odločbo št. 090-4/2024 z dne 14. 2. 2024 o dostopu do »vse korespondence med Občino Jesenice in odvetnikom …… v letu 2023« že odločil in mu med drugim dostop do sporočila ….. omogočil. IP tako ne more sprejeti razlogov organa, da bi zgolj razkritje informacij, ki jih vsebuje dokument »IZHODNI DOKUMENT 703 – 2/2023 – 5 (odpremljeno)« v delu naslovnika in datumu, predstavljalo motnje pri delovanju organa, tajen podatek oziroma bi bilo varovano s tajnostjo pisem, saj gre za meta podatke iz informacijskega sistema organa in ne za vsebino tajne komunikacije. Glede tega kdo je naslovnik zadeve, je navedel že organ z izpodbijano odločbo, glede javne dostopnosti naslova njegove elektronske pošte pa IP napotuje na spletno stran Odvetniške zbornice, kjer je ta javno objavljen. V zvezi z datumom sporočila IP ne more sprejeti, da bi predstavljal motnje, saj je datume korespondence organa in odvetnika navedel organ že v izreku odločbe št. 090-4/2024 z dne 14. 2. 2024. IP tako zaključuje, da informacije iz dokumentov ZAPISNIK 5. KOLEGIJA ŽUPANA OBČINE JESENICE št. 900-2/2019-5 z dne 7. 2. 2023, tako da je razviden datum, številka zadeve, naslov dokumenta in datum in čas kolegija ter prvi odstavek razdelka ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI in »IZHODNI DOKUMENT 703 – 2/2023 – 5 (odpremljeno)«, v delu, ki se nanaša na naslovnika in na datum, ne izpolnjujejo izjeme notranjega delovanja organa.

(19) Za obstoj informacije javnega značaja morajo biti po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ izpolnjeni naslednji pogoji:

-       informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

-       organ mora z njo razpolagati in

-       nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Prav tako niso dolžni dajati pojasnil prosilcem. Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo.

(20) Glede neobstoja zahtevane informacije v obliki dokumenta se je v izpodbijani odločbi organ skliceval v zvezi s protiponudbami pri izboru načrta PZI za izvedbo posegov (Sanacija bazena Ukova, vzdrževalna dela, …. d. o. o., vodja projekta …., u. d. i. g., št. načrta 19/23, april 2023, ki ga je Občina Jesenice prejela dne 19. 4. 2023) oziroma dejanja, ki so utemeljila izbiro dotičnega izvajalca. V zvezi z navedenim je prosilcu z izpodbijano odločbo omogočil dostop do ponudbe, naročilnice, računa, za protiponudbe pa je navedel, da z njimi ne razpolaga. V pritožbenem postopku je organ, po pozivu IP na dostavo dokumentov, vztrajal, da z dokumenti ne razpolaga in da jih bi moral imeti prosilec kot direktor zavoda, za katerega se je načrt naročal. V odzivu na odgovor organa prosilec pojasnjuje, da protiponudb zavod nima, a obenem ne dvomi, da dokumentov tudi nima organ. Da dokument ne obstoji se je v izpodbijani odločbi organ skliceval tudi pri zahtevi prosilca za dostop do vseh izdanih naročilnic (evidenčna ali javna naročila) odvetnika ….. oziroma …, OP., D.O.O. …., kot izhaja iz kartice konta z dne 14. 2. 2024. V pritožbenem postopku je IP organ pozval na pojasnila in dostavo zahtevanih dokumentov. Organ je pojasnil, da je z odvetnikom …… sodeloval na podlagi Splošne pogodbe o izvajanju odvetniških opravil. Pri tem je pojasnil, da se je oprava posameznih dejanj dogovarjala večinoma po telefonu, zato naročilnic za izvedbo del nima. Ker je del zahteve prosilca naslavljal tudi evidenčna in javna naročila, ki bi bila lahko v zvezi z izborom zadevnega odvetnika, je IP od organa zahteval tudi dokumente, iz katerih bi izhajal način izbora odvetnika. Organ je pojasnil, da je bila odvetniška družba izbrana na podlagi referenc v javni upravi in lokalni samoupravi. Obsežno listinsko dokumentacijo prosilca je bilo treba urgentno pregledati v kratkem roku. Z odvetniško družbo je bila sklenjena neposredna pogodba in na njeni podlagi izdani računi. IP najprej ugotavlja, da je organ račune za opravljene storitve odvetnika oziroma njegove odvetniške družbe prosilcu že posredoval, zahteve za sklenjeno pogodbo z odvetnikom pa prosilec ni podal. Dokumenti evidenčnega oziroma javnega naročila, ki bi nastali pred sklenitvijo pogodbe z odvetnikom, pa niso nastali in organ z njimi ne razpolaga. Z vpogledom v drugo točko Pogodbe IP ugotavlja, da je v njej navedeno, da je Odvetniška družba dolžna za organ kot naročnika, izvesti tista odvetniška opravila in v tistih zadevah (postopkih), za izvedbo katerih prejem opredeljeno naročilo, navodilo ali pooblastilo občine in/ali z njegove strani pooblaščene osebe, sama pa tako naročilo, navodilo sprejme. Iz navedene Pogodbe ne izhaja v kakšni formi se naročila oziroma navodila podajo. V zvezi z naročili posameznih dejanj pa, kot je razvidno iz dokumentov zadeve, organ naročila oziroma navodila ni formaliziral z naročilnicami ali podobno, ampak so naročila razvidna iz vsebine zadeve oziroma po pojasnilu organa pretežno telefonsko. V delu zahteve prosilca, ki se glasi »- dokument z vsebino predhodnega dogovora …. z v. d. direktorico občinske uprave, ki je na tej podlagi posredovala e-sporočilo odvetniku ….. z dne 16. 3. 2023 ob 09:53 uri z naslovom »Posredovanje dokumentacije – Zavod za …..«, je organ v izpodbijani odločbi sicer navedel, da dostop do dokumenta zavrača zaradi izjeme notranjega delovanja, vendar iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi dokument obstajal. Ob pozivu IP na dostavo dokumenta je organ pojasnil, da z dokumentom ne razpolaga. V dodatnem pojasnilu z dne 7. 8. 2024, zakaj z dokumentom ne razpolaga, pa je navedel, da se »predhodni dogovor« nanaša na interni sestanek, na katerem se ni pisal zapisnik. Kot je navedel prosilec so navedbe organa same sebi v nasprotju, saj je z izpodbijano odločbo dostop do informacije o predhodnem dogovoru zavrnil zaradi izjeme notranjega delovanja, čeprav z dokumentom, iz katerega bi zahtevana informacija izhajala, sploh ne razpolaga, torej ni izpolnjen pogoj materializiranosti informacije. V izpodbijani odločbi se organ v zvezi z dostopom do »- dokumenta oziroma informacije, kdo je sodeloval pri pripravi in zapisu dokumenta PREDLOG ZA RAZREŠITEV DIREKTORJA JAVNEGA ZAVODA ….., ki nima ne datuma in ne podpisa, priložite tudi strokovne podlage za pripravo tega dokumenta,« najprej sklicuje na dejstvo, da dokument ni podpisan, zato ne more trditi, kdo ga je pripravil. Nadalje je organ navedel, da bi ugotavljanje, kdo ga je pripravil oziroma pri njem sodeloval, povzročilo motnje v notranjem delovanju. Namen dostopa do informacij javnega značaja ni pridobivanje pojasnil, raziskovanje in analiziranje postopkov dela organov, ampak dostop do informacij, ki so že v materializirani obliki. IP je zato pozval organ na dostavo dokumenta predloga in popisa spisov ter nosilcev zadev, kjer je zahtevani dokument nastal. Iz v pritožbenem postopku posredovane dokumentacije izhaja, da je župan iz Kabineta župana na Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja iz spisa št. 703-1/2023 dne 17. 4. 2023 naslovil Predlog za razrešitev direktorja javnega zavoda »……«. Z navedenim dokumentom je bil prosilec seznanjen ob prejemu Predloga. Dokument št. 703-1/2023 z dne 17. 4. 2023 se je vodil v zadevi št. 703-1/2023, z nazivom zadeve »……..Odvetniška družba ……, o.p., d. o. o. – odvetniške storitve, stranka Občina Jesenice«, ki je signirana na v. d. direktorico občinske uprave gospo …... Po pojasnilu organa je dokument »Predlog« nastal v navedeni zadevi, kar izhaja iz popisa obravnavane zadeve, in sicer iz dokumenta št. 86. Pri čemer iz popisa spisa ni razvidno, kdo je dokument pripravil. Pred tem pa noben dokument ni opredeljen kot »Predlog«. Kot pa navaja sam prosilec, iz dokumentov, ki mu jih je organ že posredoval na zahtevo za dostop do vseh sporočil, ki so bila posredovana odvetniku ….., je v zvezi s »Predlogom« potekala izmenjava informacij med organom in odvetnikom. Prosilec se pri tem sklicuje na e- pošto …. odvetniku ….. z dne 05.04.2023. Ker organ ne razpolaga z dokumentom, iz katerega bi izhajalo, kdo je sodeloval pri pripravi in zapisu »Predloga«, informacija pri organu ne obstaja.

(21) Iz zgoraj ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da organ z zahtevanimi dokumenti, in sicer - z dokumentom, ki se nanaša na predhodni dogovor ….. z v. d. direktorico občinske uprave, ki je na tej podlagi posredovala e-sporočilo odvetniku ….. z dne 16. 3. 2023 ob 09:53 uri, z naslovom »Posredovanje dokumentacije – Zavod ……«, - z dokumentom, iz katerega izhaja informacija kdo je sodeloval pri pripravi in zapisu dokumenta PREDLOG ZA RAZREŠITEV DIREKTORJA …….., -s protiponudbami pri izboru načrta PZI za izvedbo posegov (Sanacija bazena Ukova, vzdrževalna dela, …..d. o. o., vodja projekta ……, u. d. i. g., št. načrta 19/23, april 2023, ki ga je Občina Jesenice prejela dne 19. 4. 2023) in tudi ne - z dokumenti, s katerimi odvetniku ….. naroča opravo odvetniške storitve oziroma dokumentacijo, na podlagi katere je bil odvetnik izbran, ne razpolaga. V obravnavani zadevi se IP ni pojavil noben dvom, da organ razpolaga z dokumentom, ki bi bil lahko predmet zahteve, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Glede predhodnega dogovora je namreč organ pojasnil, da je bil sklenjen na kolegiju, na katerem se zapisnika ni pisalo. Nadalje je glede priprave Predloga posredoval vso zahtevano dokumentacijo. Iz navedene dokumentacije pa ni izhajalo, da bi pri organu nastal dokument z naslovom Predlog za razrešitev direktorja Javnega zavod ….., preden je bil dne 17. 4. 2024 predlog poslan Komisij za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Iz drugih dokumentov, do katerih je prosilec dobil dostop pa izhaja, da je s predlogom povezanih več oseb. Kljub temu ni mogoče zaključiti, da so to zahtevani dokumenti. V zvezi z izostankom dokumentov o protiponudbah pri izboru načrta PZI za izvedbo posegov sanacije bazena Ukova in naročil del za odvetnika oziroma dokumentov ob njegovem izboru, IP prav tako ne dvomi, da ne obstajajo. Malo verjetno je, da bi organ zanikal obstoj dokumentov, ki pričajo o transparentnosti njegovega poslovanja in preglednosti finančnih transakcij, saj mu to ne govori v prid. Kot navedeno zgoraj, IP v postopku dostopa do informacij javnega značaja ne presoja zakonitosti delovanja organov pri porabi javnih sredstev in pravilnosti njihovega poslovanja, ampak le obstoj dokumentov.  

(22) IP prav tako odgovarja, da zgolj nestrinjanje, da bi organ moral razpolagati z zahtevanimi dokumenti, brez kakršnih koli oprijemljivih dokazil, ne more šteti kot izkazano dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).

(23) IP poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa z dokumentarnim gradivom oziroma glede pravilnosti odločitev organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki. Glede na navedeno IP v postopku po ZDIJZ ni pristojen ugotavljati, ali je bila dokumentacija pravilno ustvarjena, hranjena in uničena, oziroma ali je odbiranje, izločanje in uničevanje izvedeno pravilno in skladno s predpisi. Ugotavljanje, zakaj določene dokumentacije ni, oziroma ali bi morala biti, je torej v pristojnosti drugih organov, in sicer upravne inšpekcije. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi pod opr. št. IU 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017, točka 10. in 11. IP je organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga.

(24) IP tako zaključuje, da je organ v delu zahteve odločil ponovno, zato je IP z odločbo izpodbijano odločitev v tem delu odpravil in s sklepom v tem delu zahtevo zavrgel. Glede dela zahteve, ki se nanaša na dokumente, s katerimi prosilec že razpolaga oziroma so njegovi, je IP ugotovil, da prosilec nima pravovarstvenega interesa za pritožbo. Glede dela pritožbe, v katerem je organ odločil, da z dokumenti ne razpolaga oziroma je to ugotovil IP v pritožbenem postopku, je IP pritožbo zavrnil. Ugodil pa je pritožbi prosilca v delu, v katerem je ugotovil, da se je organ neutemeljeno skliceval na izjemo dokumenta v nastajanju oziroma na izjemo notranjega delovanja.

(25) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(26) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] https://www.jesenice.si/medijsko-sredisce/novice/item/24226-bazen-ukova.