prosilec - Občina Jesenice

POVZETEK:

Organ je prosilki zavrnil dostop do zahtevanih mesečnih specifikacij, in sicer iz razloga, da z njimi prosilka že razpolaga, saj naj bi jih družba kot najemnica odlagališča pošiljala prosilki mesečno v skladu z zadevno pogodbo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ razpolaga z delom zahtevane dokumentacije, za katero pa ni izkazal, da prosilka z njo dejansko že razpolaga. V tem delu je tako pritožbi prosilke ugodil, razen v delu varovanih osebnih podatkov. Po oceni IP gre namreč za absolutno javne podatke po 1. in 2. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V delu zahteve, v katerem pa organ z zahtevanimi mesečnimi specifikacijami ne razpolaga v materializirani obliki, pa je IP pritožbo prosilke zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-85/2024/6

Datum: 21. 3. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi OBČINE KRANJSKA GORA, Kolodvorska ulica 1B, 4280 Kranjska Gora, ki jo zastopa … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 1. 3. 2024, zoper odločbo OBČINE JESENICE, Cesta železarjev 6, 4270 Jesenice (v nadaljevanju: organ), št. 090-7/2024 z dne 7. 2. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilke z dne 1. 3. 2024 se delno ugodi in se odločba OBČINE KRANJSKA GORA, št. 090-7/2024 z dne 7. 2. 2024, delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilki v obliki fotokopij mesečne specifikacije delitve zneska najemnine iz naslova dovoza odpadkov za posamezno občino ter specifikacije delitve zneska najemnine iz naslova dovoza odpadkov iz posamezne občine, ki jih je bila družba JEKO, d.o.o., dolžna posredovati na podlagi 4. člena Pogodbe o višini in plačilu najemnine iz naslova sredstev za odlaganje odpadkov iz drugih občin na odlagališče Mala Mežakla, z dne 16. 2. 2009, podpisnicam pogodbe OBČINI JESENICE, OBČINI KRANJSKA GORA in OBČINI ŽIROVNICA, in sicer za obdobje od 1. 2. 2009 do 28. 2. 2014, na način, da v posameznih dokumentih prekrije podatke o znanstvenem nazivu ter vrsti in stopnji izobrazbe pri navedbi vsakokratnega zastopnika družbe JEKO, d.o.o..«.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.

3.     Zahteva prosilke za povrnitev stroškov pritožbe se zavrne.

4.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilka je z zahtevo z dne 21. 12. 2023 zahtevala vse mesečne specifikacije od datuma podpisa Pogodbe o višini in plačilu najemnine iz naslova sredstev za odlaganje odpadkov iz drugih občin na odlagališče Mala Mežakla, z dne 16. 2. 2009 (v nadaljevanju: Pogodba). Pojasnila je tudi razloge za pridobitev zahtevanih dokumentov in druge okoliščine, vezane na Pogodbo. Kot način seznanitve je navedla pisno obliko, na naslov pooblaščenca prosilke.

(2) Organ je 3. 1. 2024 posredoval prosilki odgovor, št. 023-11/2023-74 z dne 27. 12. 2023, da se njena zahteva zavrže zaradi neizpolnjevanja pogojev po ZDIJZ.

(3) Na podlagi poziva IP zaradi pritožbe, ki jo je vložila prosilka zaradi molka organa, št. 0900-29/2024/2 z dne 5. 2. 2024, je organ nato o zahtevi prosilke odločil z odločbo.

(4) Organ je o zahtevi prosilke izdal odločbo št. 090-7/2024 z dne 7. 2. 2024 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil. Upoštevaje prvi odstavek 4. člena ZDIJZ je organ opravil vpogled v zbirko dokumentarnega gradiva pri organu ter poizvedbo pri pristojnih zaposlenih. Ugotovil je, da je dokumente, ki izhajajo iz vsebine zahteve prosilke, torej mesečne specifikacije od 16. 2. 2009 dalje, ki so predstavljale mesečno osnovo za izstavitev računov prosilki s strani JEKO, javno komunalno podjetje, d.o.o., Jesenice, Cesta maršala Tita 51, 4270 Jesenice (v nadaljevanju: JEKO, d.o.o.), imenovana družba pošiljala prosilki redno mesečno od 16. 2. 2009, po elektronski pošti. Dokumenti so bili posredovani kot priloga vsakokratnemu računu, ki ga je prejela prosilka. Ugotovil pa je tudi, da ne razpolaga z nobenim dodatnim dokumentom, ki bi izhajal iz vsebine zahteve prosilke.

(5) Prosilka je zoper odločbo vložila pritožbo z dne 1. 3. 2024. Izpostavila je, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da organ z zahtevano informacijo razpolaga ter da se nahaja v dokumentarnem gradivu organa. Prav tako iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, da zahtevana informacija ne bi predstavljala informacije javnega značaja. Iz obrazložitve je tudi razbrati, da naj bi organ redno mesečno prejemal dokumentacijo, ki je predmet zahteve (kot priloga računov). V nadaljevanju je izpostavila, da je organ zahtevo zavrnil, ker naj bi prosilka z zahtevano informacijo že razpolagala, kar pa po navedbah prosilke ne drži (vsaj ne v celoti), sicer to ne predstavlja razloga, zaradi katerega je moč zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrniti na podlagi določb 5. oziroma 6. člena ZDIJZ. Ob tem je pojasnila, da zahtevane informacije ni več prejemala vse od februarja 2014, kar pomeni, da navedbe organa ne držijo. Prosilka je sicer zahtevala informacije za obdobje 16. 2. 2009 do februarja 2014 tudi iz razloga, da bi lahko zahtevane informacije primerjala z mesečnimi specifikacijami, s katerimi razpolaga. Poudarila je, da mesečnih specifikacij od februarja 2014 ni prejemala. Po oceni prosilke tako izpodbijane odločbe ni mogoče tolmačiti drugače, kot da je organ prejemal mesečne specifikacije tudi po februarju 2014 (in jih prejema še vedno, saj v zvezi s prejemanjem teh v obrazložitvi uporabil besedno zvezo »redno mesečno«), v obrazložitvi pa tudi sicer (druge) specifikacije niso zajete. Prosilka je tako IP predlagala, da njeni pritožbi ugodi ter organu naloži razkritje in posredovanje dokumentov, oziroma podatkov kot jih je zahtevala prosilka z zahtevo z dne 21. 12. 2023. Predlagala je tudi povrnitev stroškov pritožbe.

(6) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z elektronskim dopisom z dne 7. 3. 2024, poslal v odločanje IP.

(7) Na poziv IP, št. 090-85/2024/2 z dne 12. 3. 2024, je organ 18. 3. 2024 posredoval dokumente zadeve, tudi zahtevane mesečne specifikacije za obdobje 1. 2. 2009 do 28. 2. 2014. Na dodatni poziv IP, št. 090-85/2024/4 z dne 21. 3. 2024, pa je organ še istega dne izrecno navedel, da z zahtevanimi mesečnimi specifikacijami od marca 2014 dalje do vložitve zahteve prosilke ne razpolaga in zato v tem delu zahtevi ni mogel ugoditi.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(8) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(9) IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo organa v celoti.

(10) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z delom zahtevanih dokumentov razpolaga, saj jih je tudi posredoval IP.

Zahtevane mesečne specifikacije

(11) Upoštevaje zahtevo in pritožbo prosilke ter predloženo dokumentacijo v tej zadevi IP ugotavlja naslednje:

-       Organ razpolaga z zahtevanimi specifikacijami v materializirani obliki za obdobje 1. 2. 2009 do 28. 2. 2014.

-       Organ ni izkazal, da bi zahtevane mesečne specifikacije za obdobje 1. 2. 2009 do 28. 2. 2014 prosilki že posredoval, oziroma da prosilka z njimi že razpolaga. Iz Pogodbe sicer izhaja, da mora mesečne specifikacije posredovati prosilki ter preostalima podpisnicama družba JEKO, d.o.o. (4. člen).

-       Mesečne specifikacije (za obdobje 1. 2. 2009 do 28. 2. 2014) obsegajo podatke o specifikaciji delitve zneska najemnine iz naslova dovoza odpadkov za tri občine, ki so podpisnice pogodbe ter o specifikaciji delitve zneska najemnine iz naslova dovoza odpadkov drugih občin. Slednja obsega podatke o posamezni postavki (komunalni, nekomunalni, inertni in azbestni odpadki ter posamezni taksi) po številu ton, ceni in znesku), skupni najemnini, skupni taksi, skupnem znesku, skupni vrednosti brez DDV, DDV po stopnji, skupnem znesku,…, pa tudi podatke o delitvi na podlagi solastniških deležev ter specifikacijo delitve zneska najemnine iz naslova dovoza odpadkov za posamezno občino in skupni znesek. Nedvomno gre za podatke, ki so absolutno javno dostopni, tako po 1. kot po 2. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pojem porabe javnih sredstev je namreč treba tolmačiti široko. Poraba javnih sredstev namreč ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[1] S Pogodbo so namreč tri občine kot solastnice dale v najem določeno komunalno infrastrukturo, s to pogodbo pa so tudi dogovorile višino in plačilo najemnine iz naslova sredstev, prejetih za odlaganje odpadkov iz drugih občin. Nedvomno torej gre za podatke v zvezi z opravljanem zadev javnega pomena in sredstev, prejetih iz tega naslova. Poleg tega pa bi bilo mogoče posamezne zahtevane podatke nedvomno opredeliti tudi kot okoljske podatke, saj se nanašajo na podatke o odpadkih.

-       Pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ v preostalem delu zahteve niso izpolnjeni, torej za mesečne specifikacije marec 2014 – december 2023. IP nima nobenega razloga, da bi dvomil v navedbe organa, ko navaja, da z mesečnimi specifikacijami od marca 2014 dalje ne razpolaga. K temu pritrjuje dejstvo, da je organ sicer IP na njegovo zahtevo posredoval zahtevane mesečne specifikacije za obdobje februar 2009 – februar 2014, pa tudi dejstvo, da sama prosilka izrecno navaja, da zadevnih mesečnih specifikacij ni prejemala več od februarja 2014. Ob tem IP pojasnjuje, da je smisel dostopa do informacij javnega značaja treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki pri organu dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek pred IP tako ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP, skladno z načelom zakonitosti, torej organu ne more naložiti, naj organ prosilki posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga.

(12) IP zaključuje, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja pri zahtevanih mesečnih specifikacijah za obdobje 1. 2. 2009 do 28. 2. 2014, zato v tem delu sledi pritožbi prosilke, da gre za informacije javnega značaja.

(13) IP pa po uradni dolžnosti ugotavlja tudi, da posamezni dokumenti obsegajo določene osebne podatke, zato se v nadaljevanju opredeljuje do izjeme varstva osebnih podatkov.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(14) Upoštevaje definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) člena Splošne uredba o varstvu podatkov obsegajo dokumenti določene osebne podatke fizične osebe, in sicer ime, priimek, znanstveni naziv, vrsto in stopnjo izobrazbe ter položaj posameznega zakonitega zastopnika družbe JEKO, d.o.o..

(15) IP je tako preveril še, ali je za obdelavo teh osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6, upoštevajoč načelo najmanjšega obsega iz člena 5(1) te uredbe. IP ob tem opozarja še na prvi odstavek 74. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2), v skladu s katerim zavezanci po ZDIJZ posredujejo javnosti osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes.

(16) IP tako ugotavlja:

-       Niso varovani osebni podatki o imenu, priimku in položaju oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Ti podatki so namreč javni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah, Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru. Podatki o imenu, priimku in položaju vsakokratnega zastopnika družbe JEKO, d.o.o. so torej javni.

-       Ni podane pravne podlage za razkritje podatkov o znanstvenem nazivu ter vrsti in stopnji izobrazbe posamezne fizične osebe – direktorja družbe JEKO, d.o.o..

Delni dostop

(17) Glede na ugotovljeno dejansko stanje IP v obravnavanem primeru ocenjuje, da je mogoče varovane osebne podatke izločiti iz posameznega presojanega dokumenta, ne da bi to ogrozilo varovane osebne podatke, zato je odločil, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe. IP je pri tem upošteval določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.

(18) Drugih izjem od prostega dostopa IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja, zatrjeval pa jih ni niti organ.

Opredelitev do posameznih navedb prosilke glede razlogov za vložitev zahteve

(19) Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine informacij, ki so zahtevane (razen v primeru zlorabe pravice dostopa, ki pa v obravnavanem primeru ni podana). Pri presoji, ali prosilec lahko pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Navedbe prosilke o razlogih za vložitev zahteve oziroma okoliščinah zadeve v zvezi z zadevno pogodbo torej za presojo dostopa do zahtevanih mesečnih specifikacij v obravnavanem primeru niso pomembne. Vsekakor pa nedvomno ni postopek po ZDIJZ tisti, na podlagi katerega bi se reševalo vprašanja neizpolnjevanja pogodbenih ali drugih obveznosti.

Zahteva za povrnitev stroškov postopka

(20) Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilke tako da prosilka sama nosi svoje stroške postopka. Upoštevaje navedeno je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilke delno ugodil. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je tako izpodbijano odločbo delno odpravil in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Pritožbo prosilke pa je zavrnil v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, in na podatke, ki ne izpolnjujejo pogojev za informacijo javnega značaja, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe, in sicer na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (4. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:  

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke

[1] Tako tudi odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37), sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011 ter sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.