prosilec - Občina Jesenice

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo, v kateri je zahteval bolj podrobno obrazložitev postavk za projekt med narcise z busom. Organ je zahtevi prosilca delno ugodil in mu omogočil dostop do časovnice in stroškov Razvojne agencije Zgornje Gorenjske RAGOR in Informacije o številu blagajnikov in rediteljev ter zneskih za opravljeno delo, pri čemer je zaradi varstva osebnih podatkov imena in priimke rediteljev in blagajnikov prekril. V pritožbi je prosilec vztrajal, da se mu omogoči dostop tudi do imen in priimkov, oseb, ki so opravljale delo. V pritožbenem postopku je IP odločil, da za razkritje imen in priimkov študentov ter dveh oseb, s katerima je organ sklenil podjemni pogodbi obstaja pravna podlaga v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za podatke o porabi javnih sredstev, zato je v tem delu pritožbi ugodil. IP je pritožbo zavrnil v delu, ki se nanaša na imena in priimke rediteljev, ki z organom niso bili v pogodbenem razmerju, ampak z gospodarskim subjektom, ki je delo obračunal in mu je bilo plačano.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-67/2024/4

Datum:  22. 3. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023, izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …………………… (v nadaljevanju prosilec) z dne 28. 2. 2024, zoper odločbo št. 090-13/2023 z dne 13. 2. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločitev), Občine Jesenice, Cesta železarjev 6, 4270 Jesenice (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 28. 2. 2024, se delno ugodi, odločba št. 090-13/2023 z dne 13. 2. 2024 Občine Jesenice se v 1. točki izreka delno odpravi ter se odloči: »Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki, na njegov elektronski naslov, posredovati še naslednje dokumente:

-       Obračun študentskega servisa št. 2231311, ki je priloga računa študentskega servisa ŠS d. o. o. št. 2323001247 z dne 2. 6. 2023 tako, da mu omogoči dostop do naslednjih rubrik: »Opomba«, številka obračuna, Priimek in ime študenta, termin dela, vrsta dela, št. ur, znesek, Znesek računa z DDV,

-       Obe podjemni pogodbi št. 322-30/2022 z dne 10. 5. 2023 za blagajnika, tako da mu omogoči dostop do: pogodbenih strank pred prvim členom, pri čemer organ razkrije le ime in priimek podjemnika, I. člen, II. člen in VI. člen brez številke tekočega računa podjemnika ter številko, kraj, datum in navedbo pogodbenih strank s podpisom.

2.     V preostalem delu se pritožba zavrne.

3.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1) Prosilec je dne 16. 1. 2024 na organ naslovil zahtevo, v kateri je zahteval bolj podrobno obrazložitev postavk za projekt med narcise z busom, in sicer je navedel:

1.) Podrobno razčlenitev koordinacije projekta (RAGOR) v znesku 9.120 EUR. Kaj so naredili za ta denar, koliko ljudi je delalo na tem in koliko časa se je pripravljala ta tako imenovana koordinacija?

2.) Imena in priimke vseh rediteljev in blagajničarjev ter koliko je kdo dobil plačila za opravljeno delo.

(2) Organ je zahtevi prosilca delno ugodil in mu omogočil dostop do naslednjih dokumentov: Časovnica in stroški Razvojne agencije Zgornje Gorenjske RAGOR in Informacije o številu blagajnikov in rediteljev ter zneskih za opravljeno delo, pri čemer je zaradi varstva osebnih podatkov imena in priimke rediteljev in blagajnikov prekril. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je organ najprej ugotavljal obstoj zahtevanih informacij, tako da je vpogledal v zbirko dokumentarnega gradiva pri organu ter opravil poizvedbo pri pristojnih zaposlenih. Ugotovil je obstoj dokumentov, do katerih je z izrekom omogočil dostop. Omejil pa je dostop do imen in priimkov blagajnikov in rediteljev z navedbo, da niso javni funkcionarji ter da ni našel pravne podlage za njihovo razkritje.

(3) Zoper odločbo št. 090-13/2023 z dne 13. 2. 2024 se je prosilec dne 28. 2. 2024 pritožil. Prosilec navaja, da je odločbo prejel 14. 2. 2024 na svoj elektronski naslov in da je zato pritožba z dne 28. 2. 2024 pravočasna. Poudarja, da so občine Zgornje Gorenjske z namenom povezovanja in skupnih razvojnih projektov leta 2000 ustanovile javni zavod Razvojna agencija Gorenjske (RAGOR), in sicer na temelju enakopravnega partnerstva občin Bohinj, Jesenice, Kranjska gora, Radovljica ter Žirovnica. RAGOR je ustanova, specializirana za strokovno usmerjanje kadrov, spodbujanje podjetništva in trajnostni razvoj podeželja. Ni dvoma, da je RAGOR javnopravni subjekt, ki se financira izključno z javnimi sredstvi. Organ je v posredovanih dokumentih prekril imena in priimke blagajnikov in rediteljev. Po mnenju prosilca je s tem ravnal v nasprotju z ZDIJZ. Ob tem navaja razloge, zakaj se z odločitvijo ne strinja. Meni, da se organ ni opredelil, ali so med njimi tudi javni uslužbenci. Prav tako pa meni, da gre za porabo javnih sredstev. Meni, da ob tem ni relevantno, s kom je RAGOR sklepal pogodbe in kakšne so osebne lastnosti tistega, ki je javna sredstva prejemal. Prosilec tako vztraja, da se mu omogoči polni dostop do imen in priimkov in se izpodbijana odločba odpravi oziroma razveljavi.

(4) Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z elektronskim sporočilom z dne 28. 2. 2024, odstopil v reševanje IP. Po prejemu pritožbe je IP ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe. IP je dne 29. 2. 2024 s pozivom št. 090-67/2024/2 pozval organ na dostavo dokumentov in na pojasnila. Organ je dne 8. 3. 2024 poslal dokumentacijo in pojasnila.

Pritožba je delno utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) IP ugotavlja, da v zadevi ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v dejavnost organa. Sporno med prosilcem in organom pa je, ali je organ utemeljeno varoval osebne podatke in v tem delu utemeljeno zavrnil zahtevo prosilca.

O varstvu osebnih podatkov

(7) Pri zavrnitvi dostopa do imen in priimkov oseb, ki so sodelovale na prireditvi Med narcise z busom in so v dokumentu »Informacije o številu blagajnikov in rediteljev ter zneskih za njihovo delo« označene z navedbo blagajnik, informator in reditelj, se je organ skliceval na varstvo osebnih podatkov in navedel, da ne opravljajo javne funkcije. Glede na določbo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v 1. odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v 1. odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 163/22 – ZVOP-2).

(8) Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

(9) Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). V drugem odstavku člena 6 je določeno, da lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavlja ZDIJZ, ki v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, določa, da se ne glede na obstoj morebitnih zakonskih izjem (razen taksativno naštetih – kamor pa varstvo osebnih podatkov ne spada), dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev in z opravljanjem javne funkcije.

(10) IP ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi obrazložil svojo odločitev le z razlogom, da posamezniki dela niso opravili v okviru javne funkcije, ni pa se opredelil do vprašanja, ali so delo opravili v okviru delovnega razmerja kot javni uslužbenci, oziroma ali so podatki javni zato, ker gre za porabo javnih sredstev. V pritožbenem postopku je organ v pojasnilu z dne 8. 3. 2024 navedel, da blagajniki in informatorji dela niso opravljali v okviru delovnega razmerja kot javni uslužbenci. Navedel je, da so prejemniki javnih sredstev gospodarski subjekt …., dva podjemnika, ki sta opravljala delo blagajnikov in prejela plačilo na podlagi izdanega računa subjekta … ter študentski servis, ki je prejel sredstva preko naročilnice. Ob tem je organ navedel, da dokument »Informacije o številu blagajnikov in rediteljev ter zneskih za opravljeno delo« ne vsebuje imen in priimkov, ampak samo število blagajnikov, rediteljev in informatorjev, ki so opravljali delo na projektu. Imena oseb, ki so delale preko naročila storitev za opravljeno delo rediteljev in blagajnikov ….., niso razvidna, posebej sta bili sklenjeni dve podjemni pogodbi zaradi dela z davčno blagajno, blagajnika pa sta plačilo prejela preko računa …... Račun Študentskega servisa s prilogami pa vsebuje imena študentov, ki so opravljali delo kot blagajniki in informatorji. Ker je organ pojasnil, da iz dokumenta »Informacije o številu blagajnikov in rediteljev ter zneskih za opravljeno delo« niso razvidni podatki o tem, kdo od tam navedenih oseb je delo opravljal in koliko javnih sredstev je prejel, kar pa je bilo predmet zahteve in pri teh informacijah vztraja prosilec tudi v pritožbi, je moral IP ugotoviti, katere osebe, ki so delo dejansko opravljale, so razvidne iz drugih dokumentov in se v nadaljevanju opredeliti, ali je dostop do imen in priimkov teh oseb dopustno razkriti zato, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev.

(11) Ker je iz dokumenta »Informacije o številu blagajnikov in rediteljev ter zneskih za opravljeno delo« razvidno, da je bil del storitev zaračunan s strani Študentskega servisa, je IP pozval organ, da navede, ali so dela opravljali študentje preko študentskih napotnic. Iz v pritožbenem postopku posredovane naročilnice organa za obdobje 1. 6. 2023 do 31. 12. 2023 in izdanega računa ŠTUDENTSKEGA SERVISA …., izhaja, da je bil organu dne 2. 6. 2023 za študentsko delo Med narcise z busom med 13. 5. in 28. 5. 2023 izdan račun za znesek z DDV v višini 2.196,46 EUR. Iz obračuna 2231311, ki je priloga navedenega računa z dne 2. 6. 2023, so razvidna imena in priimki študentov, vrsta dela, ki so jo opravljali, termin dela, številka napotnice, število ur, urna postavka in skupni znesek za posameznega študenta, skupno število ur, bruto znesek in znesek računa z DDV. Nadalje je iz dokumenta »Informacije o številu blagajnikov in rediteljev ter zneskih za opravljeno delo«, razvidno, da je bil del storitev zaračunan s strani …... Iz v pritožbenem postopku posredovanih pojasnil in dokumentov izhaja, da je organ ……., dne 18. 5. 2023 izdal naročilnico 2023/000381 za urejanje parkirišč in nadzor pri projektu Med narcise z busom. ….. pa je organu izdal račun št. 12-2023 z dne 30. 5. 2023 v višini 2.761,00 EUR. Iz navedenih dokumentov ni razvidno, kdo je opravljal delo. Je pa organ pojasnil, da je z dvema blagajnikoma sklenil podjemni pogodbi zaradi zahtev dela z davčno blagajno. Iz obeh predloženih podjemnih pogodb je med drugim razvidno, kdo sta pogodbeni stranki, delo, ki sta ga opravljala, urna postavka in čas opravljanja dela. IP tako ugotavlja, da je informacija, kdo so študentje iz dokumenta »Informacije o številu blagajnikov in rediteljev ter zneskih za opravljeno delo« razvidna iz obračuna 2231311, ki je priloga računa ŠTUDENTSKEGA SERVISA …..z dne 2. 6. 2023. Katere osebe so opravljale delo na podlagi računa gospodarskega subjekta ….. št. 12-2023 z dne 30. 5. 2023 iz dokumentacije ni razvidno, razen za osebi, ki sta opravljali delo blagajnika. Slednji sta z organom za namen dela z davčno blagajno sklenili posebni pogodbi.

(12) Za razkritje imen in priimkov pogodbenih strank in študentov ni pogoj, da mora biti ta oseba javni uslužbenec, ali da bi morala opravljati javno funkcijo, ampak je ključno, da je oseba navedena v povezavi s porabo javnih sredstev, kot je to podano v obravnavanem primeru, zaradi česar te osebe ne morejo pričakovati varovanja svojih osebnih podatkov. Ko govorimo o transparentnosti porabe javnih sredstev, se ta ne nanaša samo na javne uslužbence, javne funkcionarje ali na pravne osebe, temveč na vse osebe, ki so povezane s porabo javnih sredstev, saj je le na tak način zagotovljen ustrezen nadzor javnosti nad gospodarno porabo javnega denarja in preprečevanjem korupcije. Kot rečeno, je torej o javnosti porabe javnih sredstev mogoče govoriti le, če je ta povezana s konkretnim posameznikom, za katerega je možna identifikacija, zato je tudi ime in priimek osebe, ki je prejela takšno plačilo, prosto dostopna informacija javnega značaja. Čeprav zneski plačila organa niso bili nakazani neposredno študentom, ampak preko študentskega servisa, izhaja, da je organ razpolagal s študentskimi napotnicami za vsakega posameznega študenta in da je študentskemu servisu plačal za opravljeno delo za konkretnega študenta. Da je podatek o tem, kdo je opravljal študentsko delo pri uporabniku javnih sredstev, prosto dostopna informacija na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, izhaja tudi iz pretekle prakse IP.[1] Razkritje imen dveh blagajnikov pa IP utemeljuje na pogodbenem razmerju med organom in blagajnikoma ter dejstvu, da je bilo za njuno delo sicer preko gospodarskega subjekta ….. plačano iz javnih sredstev. Navedeno pa ne velja za 4 reditelje, katerih imena in priimki ne izhajajo iz posredovane dokumentacije. Navedeni posamezniki z organom niso bili v pogodbenem razmerju, ampak so delo opravljali za gospodarski …..

(13) Ker glede na vse navedeno zatrjevana izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana, je organ dolžan prosilcu posredovati zahtevane informacije, na način kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

(14) Glede na to, da je IP v obravnavanem primeru odločil, da informacije javnega značaja predstavljajo podatki, ki so po zakonu javni, v postopek ni pritegnil oseb, na katere se nanašajo informacije v prvi točki izreka te odločbe. Pri tem se IP sklicuje na a26.a člen ZDIJZ, na podlagi katerega je stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni, kot je to v obravnavanem primeru. Z navedeno določbo je zakonodajalec institut stranske udeležbe (in s tem povezane stroške postopka) v ZDIJZ-F uredil specialno glede na splošno ureditev v zakonodaji, ki ureja upravni postopek (ZUP) in omogočil, da v primerih, kjer je podlaga za razkritje informacij v zakonu jasna in kakršnokoli drugačno zatrjevanje tretjih oseb ne more vplivati oz. spremeniti odločitve organa, ni obveze klicati v postopek oseb, na katere se podatki nanašajo. V teh primerih je namreč test tehtanja, v skladu z načelom sorazmernosti, med pravico do varovanja informacij (npr. osebnih podatkov,..) in pravico do prostega dostopa, izvedel že zakonodajalec in z jasno zakonsko določbo, da gre za javne podatke, dejansko izključil možnost tretjih oseb, da bi uveljavljale svoj osebni (dejanski) interes. Povedano drugače, s prvim odstavkom a26.a člena ZDIJZ je torej zakonodajalec zajezil klicanje tretjih oseb v postopek, kadar ti s svojo udeležbo ne morejo spremeniti oziroma vplivati na odločitev zavezanega organa, ki je dolžan odločati v skladu z zakonom, ki mu nalaga javnost podatkov. Če je torej podatek javen, ker tako določa zakon, kot je to v obravnavanem primeru, se izhaja iz domneve, da so tretje osebe s tem seznanjene.

(15) Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je podana pravna podlaga za dostop do zahtevanih informacij, kar pomeni, da je organ napačno uporabil materialno pravo. Izhajajoč iz navedenega je tako IP pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v zavrnilnem delu delno odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevane informacije, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. IP je pritožbo zavrnil v delu, ki se nanaša na imena in priimke rediteljev, ki z organom niso bili v pogodbenem razmerju, ampak z …., ki mu je bilo to delo tudi obračunano in plačano.

(16) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali.

(17) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke

^[1] Npr. odločbe IP št. 090-95/2021 z dne 6. 4. 2021, št. 090-343/2022 z dne 16. 12. 2022, št. 090-250/2019 z dne 6. 1. 2020, št. 090-141/2019 z dne 1. 9. 2019 in št. 090-30/2016 z dne 14. 4 2016.