prosilec - Občina Jesenice

POVZETEK:

ODLOČBA:

Številka: 090-343/2022/4

Datum: 16. 12. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 6. 12. 2022, zoper odločbo Občine Jesenice, Cesta železarjev 6, 4270 Jesenice (v nadaljevanju organ), št. 090-15/2022-3 z dne 21. 11. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilke z dne 6. 12. 2022 se ugodi in se odločba Občine Jesenice, št. 090-15/2022-3 z dne 21. 11. 2022, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati Elaborat Evidentiranje kulturnih spomenikov lokalnega pomena v občini Jesenice (junij 2021) na način, da sta iz njega razvidna tudi ime in priimek pripravljavca na naslovnici dokumenta in v drugem odstavku uvoda na 2. strani dokumenta. 

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Organ je 17. 10. 2022 prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je prosilka zahtevala, da ji organ v elektronski obliki posreduje elaborat z evidentiranimi kulturnimi spomeniki iz leta 2021, ki ga je organ pripravil v sodelovanju z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti območna izpostava Jesenice (v nadaljevanju JSKD OI Jesenice).

Organ je z odločbo št. 090-15/2022-3 z dne 21. 11. 2022 zahtevi prosilke delno ugodil. V obrazložitvi je pojasnil, kateri so pogoji za opredelitev informacije javnega značaja in navedel, da je predmet prosilkine zahteve Elaborat Evidentiranje kulturnih spomenikov lokalnega pomena v občini Jesenice, ki je bil izdelan junija 2021. Organ je povzel 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da zahtevani dokument vsebuje več osebnih podatkov v smislu 1. točke 6. člena ZVOP-1 ter preučil, ali je potrebno navedene osebne podatke varovati v skladu z ZVOP-1 in ZDIJZ. Organ je povzel 7. člen ZDIJZ in na tej podlagi izvedel delni dostop do dokumenta tako, da je izbrisal varovane osebne podatke kot sledi iz izreka izpodbijane odločbe. Organ namreč ni našel zakonske podlage za razkritje podatkov o imenu in priimku pripravljavca dokumenta, ki ni javni uslužbenec ali funkcionar ter ni neposredno povezan z organom, zato navedena podatka predstavljata varovana osebna podatka in s tem izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Dne 6. 12. 2022 je prosilka vložila pritožbo zoper odločbo št. 090-15/2022-3 z dne 21. 11. 2022. Navedla je, da vlaga pritožbo zaradi prekritih podatkov v dokumentu Elaborat Evidentiranje kulturnih spomenikov lokalnega pomena v občini Jesenice, ki ga je organ naročil pri JSKD OI Jesenice. Na podlagi izpodbijane odločbe je prosilka prejela zahtevani dokument: brez številke, s prekritimi podatki pripravljavca in prekritimi podatki izvajalca, brez navedbe avtorja fotografij pod slikovnim (fotografskim) gradivom, ki je zajeto v dokumentu o javnih kulturnih spomenikih, brez točnega datuma izvedbe dokumenta. Evidentiranje oz. dokumentiranje kulturne nepremične dediščine spada med ukrepe varstva kulturne dediščine. Varstvo kulturne dediščine je urejeno v krovnem Zakonu o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 - ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 - ZNOrg) in z drugimi podzakonski akti s področja varstva kulturne dediščine. Za namen izvajanja enega izmed ukrepov varstva nepremične kulturne dediščine, ki je razglašena za kulturne spomenike lokalnega pomena na območju organa, tj. evidentiranje kulturnih spomenikov, je organ v letu 2021 naročil izvedbo elaborata. Za izvedbo dokumenta so bila porabljena javna sredstva, ki so zavedena v Zaključnem računu proračuna organa za leto 2021, pod posebno postavko 6070 - spomeniško varstvene akcije. Za izvajalca evidentiranja in dokumentiranja kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju organa je organ izbral izvajalca, ki je bil JSKD Ol Jesenice, ki pa se z varstvom nepremične dediščine običajno ne ukvarja in nalog varstva, varovanja in vzdrževalnih del na nepremični kulturni dediščini in kulturnih spomenikih na območju organa, do leta 2021 tudi ni izvajal. JSKD OI Jesenice je namreč organizacija, ki skrbi za različne Ijubiteljske kulturno-umetniške dejavnosti, za koordinacijo in razvoj prostočasnih aktivnosti v Ijubiteljskih kulturnih društvih in sorodnih kulturnih organizacijah. JSKD OI Jesenice z organom redno in tesno sodeluje; za opravljanje svojega poslanstva in delovne naloge na področju Ijubiteljske kulture za: folklorno dejavnost, ples, literarno in likovno dejavnost, gledališče in lutke, film, instrumentalno in zborovsko glasbo; redno prejema javna finančna sredstva tudi iz proračuna organa. Ker so bila za to spomeniško varstveno akcijo ter pripravo elaborata porabljena javna sredstva in izvedba dokumenta zaupana oz. naročena pri JSKD OI Jesenice, kjer je zaposlena le ena oseba s sklenjenim delovnim razmerjem za opravljanje javne funkcije kot vodja območne izpostave JSKD OI Jesenice, prosilka ne vidi razloga za prekritje osebnih podatkov. V kolikor pa vodja območne izpostave, edina zaposlena pri JSKD OI Jesenice, ni bila pripravljavec tega dokumenta, prosilka izraža dvom v strokovno odločitev organa pri tem javnem naročilu in izboru izvajalca za izvedbo dokumentacije in evidentiranja kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju organa, ki je predmet te zadeve. Prosilka prosi za razkritje prekritih podatkov v zahtevanem elaboratu.

Organ je pritožbo prosilke z dopisom št. 090-15/2021-8 z dne 6. 12. 2022, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

Pritožba je utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da je prosilka kot informacijo javnega značaja zahtevala, da ji organ posreduje elaborat z evidentiranimi kulturnimi spomeniki iz leta 2021, ki ga je organ pripravil v sodelovanju z JSKD OI Jesenice.

Kot je pravilno ugotovil že organ v izpodbijani odločbi, morajo biti za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ izpolnjeni naslednji pogoji:

-       informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

-       organ mora z njo razpolagati in

-       nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi.

Organ je v izpodbijani odločbi ugotovil, da zahtevano informacijo javnega značaja predstavlja Elaborat Evidentiranje kulturnih spomenikov lokalnega pomena v občini Jesenice, ki je bil izdelan junija 2021. Navedeni dokument je organ že posredoval prosilki, pri čemer je prekril ime in priimek pripravljavca dokumenta na naslovnici dokumenta in v drugem odstavku uvoda na 2. strani dokumenta, čemur prosilka nasprotuje. Glede utemeljenosti prekritja navedenih podatkov se bo IP opredelil v nadaljevanju, najprej pa podaja nekaj pojasnil glede ostalih pritožbenih navedb.

Prosilka je v pritožbi navedla, da ji je organ poslal elaborat brez številke, brez navedbe avtorja fotografij pod slikovnim (fotografskim) gradivom, ki je zajeto v dokumentu o javnih kulturnih spomenikih in brez točnega datuma izvedbe dokumenta. IP zato pojasnjuje, da iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati oziroma, da bi obstoječe informacije morale imeti drugačno vsebino. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa, torej v konkretnem primeru v vprašanje pravilnosti načina izdelave elaborata, ki je namenjen evidentiranju kulturnih spomenikov lokalnega pomena. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki. IP ni pristojen ugotavljati, ali je elaborat pripravljen pravilno in skladno s predpisi. Ugotavljanje, zakaj ima organ na določen način pripravljen elaborat evidentiranja kulturnih spomenikov lokalnega pomena, je torej v pristojnosti drugih organov. Smiselno enako stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi pod opr. št. IU 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017.

V prilogi dopisa št. 090-15/2021-8 z dne 6. 12. 2022 je organ IP posredoval Elaborat Evidentiranje kulturnih spomenikov lokalnega pomena v občini Jesenice, ki je bil izdelan junija 2021 (v nadaljevanju zahtevani elaborat) brez prekritih podatkov. IP je pregledal njegovo vsebino in ugotovil, da IP nima razloga, da bi sklepal, da organ razpolaga še s kakšnim drugim elaboratom, ki bi vseboval tudi ostale informacije, ki jih prosilka navaja v pritožbi. Iz vsega navedenega izhaja, da je predmet presoje v konkretnem primeru dokument, ki ga je prosilka že prejela na podlagi izpodbijane odločbe.

IP je v nadaljevanju obravnaval vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je z izpodbijano odločbo zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ prosilki zavrnil dostop do imena in priimka pripravljavca tega dokumenta. Skladno z navedeno določbo ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako treba ugotoviti:

1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in

2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

Organ je v obrazložitvi spregledal, da se poleg Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVOP-1) od 25. 5. 2018 neposredno uporablja tudi Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov). Splošna uredba o varstvu podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1, kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Upoštevaje navedeno definicijo IP ugotavlja, da ime in priimek pripravljavca zahtevanega elaborata predstavljata osebni podatek.

Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

Kot že rečeno, ime in priimek pripravljavca zahtevanega elaborata nedvomno predstavljata osebni podatek, hkrati pa tudi podatek o porabi javnih sredstev. IP je namreč, na podlagi 8. člena ZUP, z namenom ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, s pozivom št. 090-343/2022/2 z dne 9. 12. 2022 pozval JSKD OI Jesenice, da pojasni, ali je pripravljavec zahtevani elaborat pripravil v okviru delovnega razmerja, sklenjenega z organom javnega sektorja, oziroma na kakšni podlagi (npr. vrsta pogodbe) je zahtevani elaborat pripravil in ali je za to delo prejel javna sredstva. IP je 12. 12. 2022 prejel odgovor, v katerem je JSKD OI Jesenice pojasnil, da pripravljavec zahtevanega elaborata ni pripravil v okviru delovnega razmerja, sklenjenega z JSKD OI Jesenice (ali z drugim organom javnega sektorja), temveč na podlagi napotnice za študentsko delo, ki jo je JSKD OI Jesenice tudi priložil svojemu pojasnilu. IP ugotavlja, da je v predmetni napotnici za študentsko delo kot delodajalec naveden JSKD, kar pomeni, da je pripravljavec za izdelavo zahtevanega elaborat prejel javna sredstva, kar je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju te obrazložitve.

V primerih, ko gre za podatke v zvezi s porabo javnih sredstev, predstavlja konkretno zakonsko podlago za posredovanje le-teh javnosti določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot je pojasnjeno že zgoraj. Na podlagi te določbe se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjemo varstva osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (ki pa v obravnavanem primeru niso podani). Poraba javnih sredstev je torej absolutna izjema od izjem in predstavlja absolutno javni podatek, ne glede na obstoj določenih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej ne glede obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, ki je podana v obravnavanem primeru.

ZDIJZ sicer ne vsebuje definicije javnih sredstev, se je pa ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Pojem porabe (javnih sredstev) je tako treba razlagati širše, kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[1] Prav tako se je IP pri opredelitvi pojma javnih sredstev že večkrat oprl na določbe Zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/01 in 109/12; v nadaljevanju ZRacS-1). ZRacS-1 v prvem odstavku 20. člena določa, da Računsko sodišče revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev, iz petega odstavka istega člena, ki določa, kdo so uporabniki javnih sredstev po ZRacS-1, pa je moč razbrati, katera sredstva predstavljajo javna sredstva. Peti odstavek 20. člena ZRacS-1 nadalje določa, da je po ZRacS-1 uporabnik javnih sredstev med drugim tudi pravna oseba javnega prava. Iz določbe petega odstavka 20. člena ZRacS-1 izhaja tako logičen sklep, da pojem javnih sredstev ne zajema zgolj proračunskih sredstev, pač pa npr. tudi sredstva, ki jih pravna oseba javnega prava pridobi iz drugih virov Do istega zaključka pridemo tako z jezikovno razlago, kot tudi z logično razlago (argumentum a contrario) 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zakonodajalec je namreč zapisal, da se dostop do informacije dovoli, če gre za porabo javnih sredstev in ne, da se dostop dovoli, če gre (zgolj) za porabo proračunskih sredstev. Če bi zakonodajalec želel določiti dostop zgolj do tistih informacij, ki so vezana na porabo proračunskih sredstev, bi to nedvomno izrecno zapisal, a tega ni storil. Zaradi tega je treba pojem javne porabe iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ razumeti širše, in sicer v smislu definicije, ki izhaja iz zgoraj citirane določbe petega odstavka 20. člena ZRacS-1.

Iz petega odstavka 20. člena ZRacS-1 v povezavi z drugim odstavkom 1. člena Akta o ustanovitvi Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (Uradni list RS, št. 72/10), ki določa, da je JSKD pravna oseba javnega prava, izhaja, da JSKD spada med uporabnike javnih sredstev. To pa pomeni, da so sredstva, ki jih je JSKD na podlagi napotnice za študentsko delo plačal pripravljavcu za izdelavo zahtevanega elaborata, javna sredstva. Da je podatek o tem, kdo je opravljal študentsko delo pri uporabniku javnih sredstev, prosto dostopna informacija na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, izhaja tudi iz pretekle prakse IP.[2] IP ob tem še pojasnjuje, da podatek o porabi javnih sredstev v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ni le podatek o višini javnih sredstev, temveč tudi, kdo in zakaj jih je prejel. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo javnih sredstev, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do vseh relevantnih informacij. To pa v konkretnem primeru pomeni, da je javnosti treba omogočiti tudi dostop do podatka, kdo je pripravljavec zahtevanega elaborata, saj javnost lahko le na ta način preveri, ali je organ izbral ustrezno strokovno usposobljenega pripravljavca in posledično, ali je utemeljeno porabil javna sredstva za ta namen.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je za razkritje imena in priimka pripravljavca zahtevanega elaborata podana pravna podlaga, in sicer 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v skladu s katero so javno dostopni podatki o porabi javnih sredstev. Na tem mestu IP še pojasnjuje, da v postopek ni pozival stranskega udeleženca (pripravljavca zahtevanega elaborata), saj je skladno z a26.a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

Po preučitvi celotne zadeve je IP ugotovil, da ime in priimek pripravljavca dokumenta ne predstavljata varovanega osebnega podatka, zato je pritožbi prosilke ugodil ter, na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo organa delno odpravil in sam delno rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1][1] Tako npr. sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016.

[2] Npr. odločbe IP št. 090-250/2019 z dne 6. 1. 2020, št. 090-141/2019 z dne 1. 9. 2019 in št. 090-30/2016 z dne 14. 4 2016.