prosilec - Občina Izola

Številka: 090-136/2026/4

Datum: 17. 6. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………… (v nadaljevanju prosilec) z dne 24. 3. 2026, zoper odločbo Občine Izola, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola (v nadaljevanju organ), št. 090-0004/2026-2 z dne 10. 3. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 24. 3. 2026, zoper odločbo Občine Izola, št. 090-0004/2026-2 z dne 10. 3. 2026, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 16. 2. 2026 zahteval, da mu organ posreduje fonetični posnetek njegovega vprašanja z javne obravnave dne 5. 2. 2026, v dvorani Zadružnega doma Korte, glede površin pod Splošno bolnišnico Izola. Vprašanje se je nanašalo na to, ali je bilo opravljeno tehtanje javnega interesa: spremembe stavbnega zemljišča v zelene površine na eni strani in ohranitev stavbnih zemljišč za namen razvoja centralnih dejavnosti zdravstva in šolstva na drugi strani.

(2) Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo, št. 090-0004/2026-2 z dne 10. 3. 2026 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil zaradi izjeme varstva osebnih podatkov, v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V obrazložitvi je organ navedel, da  posameznikov glas na zvočnem posnetku vsebuje tolikšen obseg osebnih podatkov, da se lahko posameznika z njimi natančno in nedvoumno določi. Zvočni posnetek poleg osnovnih osebnih podatkov posameznikov vsebuje tudi druge osebne podatke, in sicer glasovne, govorne in druge značilnosti sodelujočih na javni obravnavi dne 5. 2. 2026. Organ se sklicuje tudi na prakso IP, št. 090-98/2018/2 z dne 23. 5. 2025, ter da prosilec ne zahteva informacije, ki bi bila dostopna vsakomur po načelu univerzalnega prosilca “erga omnes”.

(3) Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 24. 3. 2026. Izpodbijano odločbo prereka zaradi bistvenih kršitev pravil postopka ter napačne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da

zahteva, poleg dela fonetičnega posnetka njegovega vprašanja z javne obravnave dne 5. 2. 2026 v dvorani Zadružnega doma Korte glede tehtanja javnega interesa za površine pod Splošno bolnišnica Izola, tudi odgovor pristojne uradne osebe pri organu. Meni, da je organ zavrnitev dostopa do zahtevane informacije javnega značaja utemeljil zgolj s splošnim sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov, ne da bi ustrezno presodil dejanski obseg njegove zahteve. Poudarja, da ni zahteval celotnega zvočnega posnetka javne obravnave, temveč le del posnetka, ki vsebuje njegovo vprašanje in z njim povezan odgovor. Po njegovem mnenju bi organ lahko omogočil delni dostop do informacije z anonimizacijo osebnih podatkov drugih udeležencev, oziroma s posredovanjem ustreznega izseka posnetka, zato je popolna zavrnitev zahteve neutemeljena. Glede postopkovnih kršitev navaja, da odločba ne vsebuje zadostnih razlogov za zavrnitev zahteve in je zato ni mogoče ustrezno preizkusiti, saj je po njegovem mnenju organ obravnaval zahtevo prosilca širše, kot je bila zastavljena. Prosilec namreč ni zahteval posredovanja celotnega zvočnega posnetka obravnave, temveč le svoje vprašanje ter nanj vezan odgovor. Organ bi mu tako lahko zagotovil delni dostop z anonimizacijo ali posredoval »izsek« posnetka in ne zavrnil zahteve v celoti. Prav tako zatrjuje, da mu pred izdajo zavrnilne odločbe ni bila dana možnost, da se izjavi o ugotovitvah organa, s čimer naj bi bilo kršeno načelo kontradiktornosti postopka. V zvezi z uporabo materialnega prava poudarja, da zahtevani posnetek predstavlja informacijo javnega značaja, saj je nastal v okviru delovanja organa, se nanaša na javni postopek, z njim organ razpolaga in obstaja v materializirani obliki. Meni, da se organ neutemeljeno sklicuje na varstvo osebnih podatkov, saj ni upošteval možnosti delnega dostopa. Izpostavlja, da z vložitvijo zahteve konkludentno soglaša z razkritjem lastnih osebnih podatkov, medtem ko glas uradne osebe, podan pri opravljanju javnih nalog na javni obravnavi, ne more uživati enake stopnje varstva kot zasebni osebni podatki. Organ ni opravil presoje prevladujočega javnega interesa ter ni upošteval določb ZDIJZ, ki omogočajo dostop do podatkov, povezanih z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Po njegovem mnenju organ prav tako ni spoštoval načela sorazmernosti, saj bi bilo mogoče varstvo morebitnih osebnih podatkov zagotoviti z milejšimi ukrepi, kot so anonimizacija, delni dostop ali priprava prepisa relevantnega dela posnetka. Zato meni, da je izpodbijana odločba nezakonita in temelji na napačni uporabi materialnega prava.

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, št. 090-0004/2026 z dne 2. 4. 2026, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil še zahtevo, izpodbijano odločbo z vročilnico, uradni zaznamek in popis spisa.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(5) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) IP uvodoma poudarja, da za pravilno in zakonito presojo dejanskega stanja v obravnavani pritožbeni zadevi po ZDIJZ niso relevantne osebne okoliščine prosilca ter njegova povezava s presojanimi dokumenti. V skladu z ZDIJZ namreč izdane odločbe učinkujejo »erga omnes« (t.j. enako nasproti kateremu koli prosilcu), kar pri posredovanju dokumentov pomeni, da mora biti posredovani dokument oz. informacija enaka, ne glede na to, kdo jo je zahteval. Posledično so za odločitev v predmetni zadevi pravno povsem nerelevantne vse trditve prosilca, ki se nanašajo na dejstvo, da je zahteval dokumentacijo, ki jo pozna zaradi osebne vpletenosti v postopek, torej svoje vprašanje, ter da s tem konkludentno soglaša k razkritju svojih osebnih podatkov. Pomembno je torej le dejstvo, da je prosilec podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v skladu z določili ZDIJZ in jo kot tako tudi vsebinsko opredelil ter poimenoval. Ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca je lahko odločitev samo univerzalna.

(7) IP dalje ugotavlja, da so predmet presoje IP samo podatki, ki jih je prosilec zahteval z zahtevo z dne 16. 2. 2026 (del fonetičnega posnetka njegovega vprašanja), ne pa tudi podatek, zahtevan v pritožbi z dne 24. 3. 2026 (odgovor pristojne uradne osebe organa na njegovo vprašanje). IP je v dosedanji praksi že večkrat zavzel stališče, da se prosilec glede podatkov, ki jih ni zahteval na prvi stopnji, v pritožbenem postopku ne more pritožiti. V zvezi s tem IP pojasnjuje, da lahko prosilec kot stranka postopka, skladno s 133. členom ZUP in načelom dispozitivnosti v okviru uvedenega upravnega postopka, razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), zgolj do odločitve oziroma do izdaje odločbe na prvi stopnji. IP je v pritožbenem postopku vezan na prvotno zahtevo in pritožbo prosilca. Ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje (133. člen ZUP). To pomeni, da se prosilec ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevah ni zahteval. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje skladno z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prosilec lahko s pritožbo oziroma novo zahtevo do izdaje odločbe na prvi stopnji zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti. Pritožba prosilca je tako v tem delu neutemeljena.

(8) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti. Ob tem v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Nadalje tudi ni sporno, da organ razpolaga z dokumentom v materializirani obliki, v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, to je z zvočnim posnetkom njegovega vprašanja z javne obravnave dne 5. 2. 2026 v dvorani Zadružnega doma Korte glede površin pod Splošno bolnišnico Izola. Sporno v obravnavanem primeru je, ali je prosilec upravičen do zvočnega posnetka v delu, ki se nanaša na njegovo vprašanje. Ker je že organ ugotovil, da zahtevani zvočni posnetek obsega osebne podatke, se je IP v nadaljevanju opredelil do izjeme varstva osebnih podatkov.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(9) IP je ugotovil, da je dne 5. 2. 2026 v Zadružnem domu Korte potekala javna obravnava novega predloga OPN Občine Izola in dopolnjenega okoljskega poročila. Občina jo je organizirala v okviru javne razgrnitve OPN, skupaj z izdelovalcem dokumenta, podjetjem ………….. Občina je na svoji spletni strani tudi naznanila javno razgrnitev novega predloga OPN. IP je ugotovil, da je šlo za javno obravnavo v postopku priprave prostorskega akta (OPN). Namen takšne obravnave je predstavitev gradiva javnosti in zbiranje pripomb ter predlogov občanov. Občina je na spletni strani navedla, da bodo lahko udeleženci podajali pripombe in da bo dogodek zaradi sodelovanja javnosti zvočno sneman^[1].

(10) V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) člena Splošne uredba o varstvu podatkov[2] je IP ugotovil, da zvočni zapis med drugim vsebuje glasovne, govorne in druge značilnosti aktivno sodelujočih na zvočnem posnetku javne obravnave predloga Občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPN) Občine z dne 5. 2. 2026, pri čemer so ti določljivi po glasu in tudi preko predstavitve imena in/ali priimka oziroma funkcije, položaja oziroma delovnega mesta. Navedeno pomeni, da zadevni zvočni posnetek obsega osebne podatke.

(11) IP je tako preveril še, ali je za obdelavo teh osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6, upoštevajoč načelo najmanjšega obsega iz člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Na to pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov pa se sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-2 (prvi odstavek 6. člena) in 74. člen ZVOP-2, ki določa, da zavezanci po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, javnosti posredujejo osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes. Ob tem IP dodaja, da Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo.

(12) Ker torej razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena, kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov je tako v postopku dostopa do informacij javnega značaja dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo npr. tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

(13) IP je ugotovil, da v obravnavanem primeru ni pravne podlage za razkritje zadevnih osebnih podatkov, zaradi česar prosilec do njih ni upravičen. IP je stališče o nedopustnosti tovrstnega razkritja že večkrat zavzel v svojih odločbah, in sicer št. 090-98/2018 z dne 23. 5. 2018, št. 090-61/2017/6 z dne 28. 4. 2017, št. 090-155/2013/10 z dne 25. 10. 2013, ki mu je pritrdilo tudi Upravno sodišče v sodbi, št. II U 469/2013-10 z dne 14. 5. 2014. Razlogi za nedopustnost takšnega razkritja so naslednji:

-       zvočni zapis razkriva glas oziroma glasovne značilnosti aktivnih udeležencev javne obravnave, na primer barvo, ton, glasnost, glasovne motnje (npr. hripavost), frekvenčne značilnosti zvoka, itd. Ti podatki igrajo najprej vlogo biometričnih podatkov, tj. identifikacijskih osebnih podatkov, ki omogočajo identifikacijo govorca, poleg tega pa gre tudi za »navadne« osebne podatke, ki se nanašajo na – prek govora predhodno identificirane – aktivne udeležence javne obravnave;

-       zvočni zapis nadalje razkriva tudi jezikovne in govorne značilnosti aktivnih udeležencev javne obravnave, na primer hitrost, govorne motnje (npr. »požiranje« posameznih glasov, jecljanje, ipd.), retorične veščine, jasnost izražanja, razločnost, naglas, narečne prvine, tujejezične vložke itd.;

-       glasovne in govorne značilnosti v konkretni govorni situaciji posredno ali neposredno razkrivajo tudi druge lastnosti govorca, na primer govorčevo osebnost, odnos do slušateljev in do stvari, o kateri je govora, vedenje, čustva, razpoloženje in podobno (govorec je na primer lahko aroganten, nestrpen, kritičen, osoren, ponižen, potrpežljiv, prijazen in ljubezniv ipd.).

(14) V skladu z navedenim je IP ugotovil, da so varovani zgoraj opisani osebni podatki, ki pa se jih ne da ločiti od vsebine. Povedano drugače, varovani so podatki o tem, kako je bilo nekaj povedano, ne glede na to, ali gre na posnetku za prosilčev glas. Ker zvoka in vsebine tehnično ni mogoče ločiti, se zahtevi prosilca ne da ugoditi niti z delnim dostopom po 7. členu ZDIJZ in 19. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.

(15) Poleg navedenih pravnih podlag je v obravnavanem primeru treba upoštevati tudi sodno prakso v zvezi z neupravičenimi posegi v zasebnost oseb, npr. odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. Up-472/02), pri kateri je sodišče navedlo: »da je sodišče že sprejelo stališče, da je človekova zasebnost, katere nedotakljivost zagotavlja 35. člen Ustave RS, v območju človekovega bivanja bolj ali manj sklenjena celota njegovih ravnanj in ukvarjanj, občutij in razmerij, za katero je značilno in konstitutivno, da si jo človek oblikuje in vzdržuje sam ali sam z najbližjimi, s katerimi je v intimni skupnosti, na primer z življenjskim partnerjem, in da v njej biva z občutkom varnosti pred vdorom javnosti ali kogarkoli nezaželenega (odločba št. Up-32/94 z dne 13. 4. 1995, OdlUS IV, 38). Običajen in bistveni del ali vidik te celote so torej tudi človekova ravnanja. Vanje sodi tudi pravica človeka do lastnega glasu, pravica na glasu. Ta zagotavlja vsakomur, da sam odloči o podobi svoje osebnosti v komunikaciji z drugimi. V človekovi besedi se namreč izraža njegova osebnost. K tej temeljni pravici sodi tudi to, da se človek sam odloči o tem, kdo bo slišal vsebino komunikacije - le sogovornik, določena zaključena skupina ljudi ali javnost. Odločitev o sebi in o svoji besedi zajema torej tudi določitev kroga oseb, ki naj slišijo vsebino pogovora. Svojo vsebino najde ta pravica v upravičenju vsakega človeka o tem, ali bo njegov glas posnet in s tem preko nosilca zvoka morda posredovan tretjim osebam, s čimer se beseda in glas od njega ločita in osamosvojita. Zapis daje oblast nad tujo osebo, tujo osebno dobrino, ker omogoča ponovitev in tako posega v izključno pravico osebe, da razpolaga s tem, kar je govorila, da sama odloča, kdo naj to sliši ali kdo lahko to sliši. Človeška komunikacija je z zagotovljenim varstvom v 35., in še posebej v 37. členu Ustave, zaščitena pred tem, da bi besede (nepremišljena ali impulzivna izjava, površno mnenje ali pa kakršenkoli pogovor zaradi vsebine ali tona glasu v drugačnih okoliščinah) pričale proti tistemu, ki jih je izgovoril. Posnetek je avtentično ohranjena beseda ali glas, ki se je s posnetkom ločil od osebe, ki ga je izgovorila.« 

(16) IP je nadalje ugotovil, da dejstvo enkratne javnosti obravnave (npr. snemanje dogodka) še ne predstavlja ustrezne pravne podlage za nadaljnjo obdelavo in posredovanje teh podatkov javnosti v smislu 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. V skladu z določbami 12., 13. in 14. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov morajo biti posamezniki v primeru snemanja javne obravnave v postopku priprave OPN predhodno seznanjeni, da se obravnava snema, kdo bo upravljavec in kdo uporabnik teh posnetkov, na kakšen način oziroma za kakšne namene se bodo posnetki uporabljali (npr. za namen priprave zapisnika, namen posredovanja posnetka medijem ali za namen objave na svetovnem spletu) in koliko časa se bodo shranjevali. Snemanje javne obravnave je bilo sicer vnaprej napovedano na spletni strani organa, vendar pa slednjega ni mogoče razumeti kot zadostne zakonske podlage za nadaljnjo obdelavo osebnih podatkov za namen dostopa do informacij javnega značaja (posredovanje posnetka javnosti).

Test javnega interesa

(17) Prosilec v pritožbi navaja, da organ ni opravil tehtanja po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ ter da obstaja izrazit javni interes za razkritje, sklicuje se na mnenje IP, št. 0712-1/2018/1528 z dne 30. 5. 2018 ter meni, da osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali javnega funkcionarja, niso varovani.

(18) Pritožbeni očitek, da organ ni opravil testa prevladujočega javnega interesa, ni utemeljen. IP je namreč ugotovil, da se prosilec v zahtevi z dne 16. 2. 2026 ni skliceval na prevladujoč javni interes za razkritje po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. V skladu z drugim odstavkom 21. člena ZDIJZ se posebna presoja javnega interesa opravi, če se prosilec na prevladujoč javni interes sklicuje že v zahtevi ali če organ sam oceni, da je takšno presojo treba opraviti. Ker v obravnavanem primeru prvi pogoj ni bil izpolnjen, organu ni mogoče očitati, da takšne presoje ni izvedel.

(19) Nadalje IP ugotavlja, da se je na »tehtanje javnega interesa« prosilec skliceval šele v pritožbenem postopku, kjer zgolj pavšalno navaja obstoj izrazitega javnega interesa, ne da bi konkretiziral okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba uporabiti drugi odstavek 6. člena ZDIJZ. Poleg tega prosilec uveljavlja tudi 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in zatrjuje, da zahtevani podatki sploh niso varovani osebni podatki, ker naj bi bili povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnih uslužbencev. Tej argumentaciji IP ni sledil. Glasovne značilnosti posameznih javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev namreč niso neposredno povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali opravljanjem javne funkcije, saj gre za posamezniku lastne biometrične značilnosti, ki so neodtujljivi del njegove osebnosti in kot taki nedvomno spadajo v njegovo zasebnopravno sfero. V konkretnem primeru se namreč varujejo podatki o tem, kako je določena oseba nekaj povedala (glas, način govora,…), ne pa samo dejstvo, da je bila prisotna na seji in kaj je povedala. S tem v zvezi je npr. lahko dostopen zapisnik, iz katerega sledi, da so bili na seji določeni javni uslužbenci in kaj so povedali (če gre za prisotnost v okviru opravljanja njihovih delovnih nalog), ne pa zvočni posnetek, iz katerega izhaja njihov glas in druge biometrične značilnosti.

(20) Ker je prosilec mnenja, da je javni interes glede razkritja močnejši od interesa drugih oseb, se je IP opredelil še do testa interesa javnosti.

(21) Po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ se ne glede na izjeme od dostopa dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije.

(22) Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.

(23) Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje. Pri tem IP izpostavlja še stališče sodne prakse, iz katere izhaja, da bi bil javni interes glede razkritja podan, »če bi bile ogrožene take vrednote kot je npr. življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno«.[3] Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo.

(24) V obravnavanem primeru so razlogi za varovanje osebnih podatkov navedeni že predhodno, pri utemeljitvi izjeme od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato jih IP, v izogib ponavljanju, na tem mestu ne navaja ponovno. Na drugi strani pa prosilec v pritožbi ni navedel nobenih konkretnih argumentov, iz katerih bi izhajalo, zakaj bi bilo razkritje zadevnega zvočnega posnetka v javnem interesu, torej v interesu širšega kroga ljudi. Njegove navedbe so povsem pavšalne, saj je navedel le to, da obstaja izrazit javni interes za razkritje posnetka.

(25) IP poudarja, da pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkreten dokument oziroma del dokumenta. Splošno sklicevanje s pavšalnimi argumenti, po oceni IP ni dovolj, da bi omogočilo razkritje sicer varovanih informacij. Torej zgolj konkretni razlogi so lahko podlaga za razkritje informacije s testom javnega interesa, vendar pa prosilec ni navedel nobenega konkretnega razloga, zakaj je javni interes po večji transparentnosti izražen prav za obravnavane informacije, tega pa po uradni dolžnosti ni ugotovil niti IP. V obravnavanem primeru prosilec ni konkretiziral nobenih okoliščin, ki bi kazale na obstoj posebej izraženega javnega interesa v smislu drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, temveč je zgolj pavšalno navedel, da tak interes obstaja. Ob tem je treba upoštevati tudi, da je bil predmet zahteve posnetek prosilčevega lastnega vprašanja na javni obravnavi. Iz zahteve in pritožbe ne izhaja, da bi prosilec posnetek zahteval zaradi zagotavljanja transparentnosti delovanja organa, nadzora nad porabo javnih sredstev, razkritja nepravilnosti pri delu organa ali zaradi drugih okoliščin, ki bi presegale njegov individualni interes. Univerzalni prosilec bi se lahko seznanil z vsebino razprave tudi na način, ki ne posega v pravico do varstva osebnih podatkov, npr. če bi zahteval poročilo z obravnave, za katerega je IP, med drugim ugotovil, da je javno dostopen na spletni strani organa, https://www.izola.si/objava/686640, pod »Poročilo z javnih obravnav novega OPN«. Navedbe prosilca zato ne omogočajo sklepa o obstoju takšnega javnega interesa, ki bi terjal uporabo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. Že iz tega razloga organu ni mogoče očitati, da ni opravil testa javnega interesa. Po oceni IP v obravnavanem primeru torej niso ogrožene takšne vrednote, da bi se tehtnica prevesila v prid javnega interesa za razkritje zahtevanega dela zvočnega posnetka. 

(26) Izhajajoč iz navdanega je IP zaključil, da v obravnavanem primeru javni interes za razkritje izseka zvočnega posnetka ne prevlada nad interesom zaradi katerega je to vsebino treba varovati na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Glede zatrjevane kršitve pravice do izjave

(27) IP ugotavlja, da očitek o kršitvi načela kontradiktornosti ni utemeljen. Postopek dostopa do informacij javnega značaja je poseben upravni postopek, ki ga primarno ureja ZDIJZ. Določbe ZUP se uporabljajo subsidiarno, in sicer le glede vprašanj, ki jih ZDIJZ posebej ne ureja. V obravnavanem primeru je organ odločal na podlagi zahteve prosilca in dokumenta, s katerim je razpolagal. Za odločitev ni ugotavljal novih dejstev izven navedb prosilca in dokumentacije, ki je bila predmet zahteve, niti ni izvajal dokazov, ki bi lahko vplivali na položaj prosilca in glede katerih bi bilo treba zagotoviti posebno izjavo stranke. Pravica do izjave iz 9. člena ZUP ne pomeni, da mora organ pred izdajo vsake zavrnilne odločbe prosilca posebej seznanjati s svojo predvideno pravno presojo in mu omogočati dodatno argumentiranje. Namen navedene določbe je zagotoviti, da se stranka lahko izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, in ki jih organ ugotavlja v postopku. V konkretnem primeru so bila dejstva, na katerih temelji odločitev, organu znana že ob prejemu zahteve, organ pa je opravil zgolj pravno presojo, ali so podani pogoji za dostop do zahtevanega dela posnetka. Zato organ ni bil dolžan prosilca posebej pozivati k izjavi glede svoje pravne ocene in glede uporabe materialnega prava. Posledično IP ugotavlja, da v postopku ni prišlo do kršitve načela zaslišanja stranke oziroma načela kontradiktornosti.

Glede zatrjevane nepreizkusljivosti odločbe

(28) Organ je v izpodbijani odločbi konkretno opredelil informacijo javnega značaja, ki je bila predmet presoje, tj. zahtevani izsek zvočnega posnetka, ter presojal obstoj izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako je navedel razloge, zaradi katerih je ocenil, da zahtevani del posnetka vsebuje varovane osebne podatke in da dostop do njega ni dopusten.

(29) Iz obrazložitve odločbe je tako mogoče ugotoviti, kaj je bilo predmet odločanja, na katerih dejstvih temelji odločitev, katero pravno podlago je organ uporabil ter iz katerih razlogov je zahtevo zavrnil. Obrazložitev zato vsebuje bistvene elemente iz 214. člena ZUP in omogoča preizkus pravilnosti ter zakonitosti izpodbijane odločbe.

(30) Da je bil preizkus odločbe mogoč, izhaja tudi iz same pritožbe prosilca, ki se vsebinsko opredeljuje do razlogov izpodbijane odločbe in jih argumentirano izpodbija. Navedeno kaže, da se je prosilec z razlogi za odločitev lahko seznanil in jih tudi učinkovito izpodbijal.

(31) Nadalje se IP ne strinja s pritožbeno navedbo prosilca o tem, da je organ odločal širše, kot je bila postavljena zahteva s tem, ko je odločil o celotnem posnetku, ne pa le o delu z njegovim glasom. Iz izreka izpodbijane odločbe, ki edini postane pravnomočen, kot tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe, namreč izhaja, da je organ odločil v skladu z zahtevo prosilca z dne 16. 2. 2026, torej zgolj v delu, ki zajema njegov glas.

(32) Glede na navedeno IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni podane bistvene kršitve pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

Sklepno

(33) Na podlagi zgoraj navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(34) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(35) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila :                                                                     

Saša Fidler Duronjič, univ. dipl. prav.                           

svetovalka IP                                                                          

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Objavljeno na spletni strani organa: https://www.izola.si/post/1231734?utm_source.

[2] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[3] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 1488/2011-95 in št. I U 199272010-28.