prosilec - Občina Izola

POVZETEK:

Organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel pritožbo prosilca kot prepozno. Prosilec je vložil pritožbo zoper izpodbijani sklep, pri čemer navaja, da je bil 9. 5. 2024 praznik, in sicer Dan Evrope, zato v smislu 101. člena ZUP rok ni mogel izteči in je njegova pritožba z dne 10. 5. 2024 pravočasna. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da glede na Zakon o praznikih in dela prostih dnevih Dan Evrope ni praznik v Republiki Sloveniji. Podrejeno je IP ugotovil, da, če upoštevaje lojalno razlago prava EU, da je v državah članicah Dan Evrope praznik pa Dan Evrope v Republiki Sloveniji ni dela prost dan. Stališče Vrhovnega sodišča je, da je namen drugega odstavka 101. člena ZUP izključno v tem, da se na dan, ko upravni organ ne dela, in torej tudi stranke pri organu ne morejo opravljati procesnih aktivnosti, roki za opravo posameznih dejanj v postopku ne morejo izteči. Ker organ na Dan Evrope 9. maja dela, se iztek roka v smislu drugega odstavka 101. člena ZUP, ne preloži na naslednji delovni dan, zato je IP pritožbo zavrnil, ker je bila odločitev organa, da je pritožba prosilca z dne 10. 5. 2024 prepozna, pravilna.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-230/2024/2

Datum: 21. 6. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023, izdaja na podlagi 2. člen Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena v zvezi z 259. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilec) z dne 13. 6. 2024, zoper sklep št. 090-8/2024-8 z dne 15. 5. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločitev), Občine Izola, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O :

1. Pritožba prosilca z dne 13. 6. 2024 zoper sklep organa št. 090-8/2024-8 z dne 15. 5. 2024, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Organ je dne 26. 3. 2024 prejel zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja, s katero je prosilec zahteval posredovanje kopij cenitev nepremičnin pod opravilnimi številkami 478-170/2022, 478-173/2022 ter 478-192/2022. Prosilec je zahteval seznanitev s cenitvami v elektronskem zapisu.

(2) Dne 23. 4. 2024 je organ izdal odločbo št. 090-8/2024-5, s katero je odločil, da se zahteva delno zavrne. Prosilcu se namesto elektronskih kopij omogoči vpogled pri organu. Organ je navedeno odločitev sprejel na podlagi drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, saj je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, zato se prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da se mu jo da na vpogled. Pri tem se je organ skliceval na prakso IP glede dostopa do cenitvenih poročil. Zoper odločbo št. 090-8/2024-5 z dne 23. 4. 2024 je prosilec dne 10. 5. 2024 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da njegova pritožba ni prepozna, saj je bil dne 9. 5. 2024 Dan Evrope. V nadaljevanju pritožbe podaja nestrinjanje z odločitvijo o dostopu z vpogledom.

(3) O pritožbi z dne 10. 5. 2024 je organ izdal izpodbijani sklep št. 090-8/2024-8 z dne 15. 5. 2024, s katerim je pritožbo kot prepozno zavrgel. Iz vsebine obrazložitve sklepa izhaja povzetek procesnega dejanskega stanu in navedba organa, da je bila odločba št. 090-8/2024-5 z dne 23. 4. 2024 prosilcu vročena dne 24. 4. 2024, zato je petnajstdnevni rok za pritožbo začel teči dne 25. 4. 2024, zadnji dan pritožbenega roka je iztekel 9. 5. 2024. Prosilec je podpisano pritožbo poslal po elektronski poti dne 10. 5. 2024 ob 23.58 uri, zato je pritožba prepozna. Pri tem se je organ skliceval na 68. člen ZUP, ki določa, da se šteje, da je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok. Če je vloga poslana po elektronski poti, se šteje za pravočasno, če jo je pred iztekom roka prejel informacijski sistem organa ali informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje. V izpodbijanem sklepu se je organ opredelil tudi do stališča prosilca, da rok za pritožbo ne more izteči na Dan Evrope in zaključil, da je pritožba prepozna. Sprejel je stališče, da v obravnavani zadevi ne gre za situacijo, ko bi se rok iztekel s pretekom prvega naslednjega delavnika, saj je tožena stranka na dan, ko se je iztekel rok za vložitev pritožbe, delala.

(4) Zoper sklep št. 090-8/2024-8 z dne 15. 5. 2024 se je prosilec dne 13. 6. 2024 pritožil. Iz vsebine pritožbe izhaja, da se ne strinja z izdajo sklepa, saj so bile bistveno kršene določbe upravnega postopka in posledično dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno, prav tako se odločitve ne da preizkusiti. Ne strinja se z odločitvijo organa, da ker Dan Evrope ni dela prost dan v Republiki Sloveniji, v smislu 101. člena ZUP, ta dan rok lahko izteče. Sklicuje se na temelje ureditve dostopa do informacij javnega značaja ter ob tem navaja, da je Dan Evrope pomemben praznik za vse države članice Evropske unije in da bi glede na nadrejenost pravnega reda EU, ta dan moral imeti tudi posledice na izvajanje nacionalnega procesnega prava. Prosilec meni, da je organ napačno in preozko uporabil določbo drugega odstavka 101. člena ZUP in da bi se rok za pritožbo moral podaljšati na naslednji dan po prazniku, torej do 10. 5. 2024 ter da je njegova pritožba pravočasna.

(5) Organ sklepa po prejemu pritožbe ni nadomestil z novim, zato ga je skupaj s pritožbo na podlagi 245. člena ZUP, z elektronskim sporočilom z dne 17. 6. 2024, odstopil v reševanje IP. Pred tem je preveril in ugotovil, da je ta dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

(6) V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da je organ prosilcu dne 23. 4. 2024 izdal odločbo št. 090-8/2024-5, da je bila navedena odločba prosilcu osebno vročena dne 24. 4. 2024, da je rok za pritožbo začel teči dne 25. 4. 2024 in da je prosilec pritožbo vložil dne 10. 5. 2024. Med prosilcem in organom pa ostaja sporno, ali je petnajstdnevni pritožbeni rok iztekel po 15 dneh, in sicer 9. 5. 2024, ali 10. 5. 2024, ko je prosilec vložil pritožbo.

(7) Drugi odstavek 101. člena ZUP določa, da se v primeru, če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prost dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, rok izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika.

(8) Glede na določbe Zakona o praznikih in dela prostih dnevih (Ur. l. RS, št. 112/05 z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPDPD) so v Republiki Sloveniji naslednji prazniki: 1. in 2. januar, novo leto, 8. februar, Prešernov dan, slovenski kulturni praznik,  27. april, dan upora proti okupatorju, 1. in 2. maj, praznik dela, 8. junij, dan Primoža Trubarja, 25. junij, dan državnosti, 17. avgust, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 15. september, vrnitev Primorske k matični domovini, 23. september, dan slovenskega športa, 25. oktober – dan suverenosti, 1. november, dan spomina na mrtve, 23. november, dan Rudolfa Maistra, 26. december, dan samostojnosti in enotnosti. Pri čemer so navedeni prazniki dela prosti dnevi, razen praznikov: dan Primoža Trubarja, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, vrnitev Primorske k matični domovini, dan slovenskega športa, dan suverenosti in dan Rudolfa Maistra, ki niso dela prosti dnevi. Dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji pa so tudi velikonočna nedelja in ponedeljek, velika noč, binkoštna nedelja, binkošti, 15. avgust, Marijino vnebovzetje, 31. oktober, dan reformacije in 25. december, božič. Ker med navedenimi prazniki ni navedenega praznika za Dan Evrope, IP meni, da Dan Evrope v Republiki Sloveniji ni praznik in tako ni upošteven v smislu drugega odstavka 101. člena ZUP, da bi lahko preložil iztek roka na naslednji delovni dan.

(9) Prosilec se sklicuje na ureditev Evropske Unije, in sicer, na 52. Izjavo k Pogodbi o Evropski Uniji, ki pravi, da države članice izjavljajo, da bodo simboli, to je zastava, ki predstavlja krog z dvanajstimi zlatimi zvezdami na modri podlagi, himna z naslovom "Oda radosti" iz Devete simfonije Ludwiga van Beethovna, geslo "Združena v raznolikosti", euro kot valuta Evropske unije in Dan Evrope 9. maj, tudi v prihodnje zanje simboli skupne pripadnosti državljanov Evropski uniji in njihove povezave z njo. Prosilec meni, da je zato Dan Evrope 9. maj praznik v Republiki Sloveniji in tak praznik, ki preloži iztek roka na naslednji delovni dan. Čeprav IP meni, da tudi Pogodba o Evropski Uniji državam članicam ne nalaga, da štejejo Dan Evrope 9. maj za praznik, se je IP iz previdnosti in zaradi spoštovanja načela lojalne razlage prava Evropske Unije, ki v državah članicah tudi upravnim organom nalaga, da so dolžni nacionalno pravo razlagati v skladu z besedilom in namenom prava EU in organom nalaga, da so dolžni izčrpati vse možnosti, ki jim jih daje nacionalno pravo, da bi sprejeli lojalno razlago, IP opredelil do teh navedb. V primeru, da bi šteli, da je Dan Evrope 9. maj tudi v Republiki Sloveniji praznik, pa ni dvoma, da ni dela prost dan. Prosilec ponuja svojo razlago drugega odstavka 101. člena ZUP, da dan, ki je praznik, ni nujno dela prost dan, da bi ga lahko šteli kot dejansko okoliščino, na podlagi katere se preloži iztek roka. Ker je navedeno pravno vprašanje v upravno sodni praksi že rešilo Vrhovno sodišče v sodbi X Ips 34/2013 z dne 4. 4. 2013 v zvezi z dnevom Rudolfa Maistra, se je IP na to stališče skliceval in ga povzel. Dan Rudolfa Maistra je praznik, vendar ni dela prost dan. Vrhovno sodišče RS je v 16. točki obrazložitve navedlo, da na podlagi same jezikovne razlage drugega odstavka 101. člena ZUP res ni mogoče zaključiti, da praznik, ki ni dela prost dan, ne vpliva na prestavitev izteka roka na prvi naslednji delavnik. Kot je Vrhovno sodišče že večkrat poudarilo, pa smisel jezikovne razlage ni v njeni dobesednosti oziroma mehaničnem razumevanju, pač pa je le izhodišče in jezikovni okvir, ki ga pomensko določajo in soopredeljujejo druge uveljavljene metode razlage. Za pravilno razumevanje drugega odstavka 101. člena ZUP je po presoji Vrhovnega sodišča treba upoštevati tudi namen in logiko zakonodajalca pri sprejetju navedene zakonske določbe. Sporna določba pod besedo „prazniki“ namreč le navidezno zajema vse državne praznike. Možni jezikovni pomen te določbe je treba ne le restriktivno razlagati (ker gre za izjemo od siceršnje ureditve izteka roka), temveč je ta pomen treba v konkretnem primeru (z uporabo teleološke redukcije) prebiti, saj šele tako dosežemo, da se utesnjeni pomen ujema z namenom, ki ga pravno pravilo ima. Po presoji Vrhovnega sodišča je namen drugega odstavka 101. člena ZUP izključno v tem, da se na dan, ko upravni organ ne dela, in torej tudi stranke pri organu ne morejo opravljati procesnih aktivnosti, roki za opravo posameznih dejanj v postopku ne morejo izteči. Če je zadnji dan roka nedelja, praznik (ki je hkrati tudi dela prost dan) ali dela prost dan, posebna presoja o tem, ali organ dela ali ne, ni potrebna, saj zakon izhaja iz domneve, da gre za dni, ko se običajno ne dela, zato se roki na te dni v nobenem primeru ne morejo izteči, tudi če bi posamezen upravni organ na takšen dan delal. Kadar pa gre za dan, ko se običajno dela (kakršen je tudi dan 23. 11., ko se praznuje dan Rudolfa Maistra), pa je pri odločitvi, ali gre za dan, ki povzroči, da se rok izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika, bistveno, ali ta dan upravni organ dela ali ne. Le takšno razumevanje sporne določbe lahko privede do razumne rabe predpisa in le s takšno razlago je možno zadostiti resničnemu smislu obravnavane določbe ZUP.

(10) Po določbi prvega odstavka 68. člena ZUP je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden se izteče rok. Ker organ na Dan Evrope 9. maja dela, se iztek roka v smislu drugega odstavka 101.člena ZUP, ne preloži na naslednji delovni dan. Ker je organ pritožbo prejel šele 10. 5. 2024, torej po izteku pritožbenega roka, je njegova odločitev o zavrženju pritožbe kot prepozne tudi po presoji IP pravilna.

(11) Upoštevaje vse navedeno, IP ugotavlja, da je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba zoper sklep o zavrženju pa neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(12) Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(13) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščen plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.,                                             

svetovalka Informacijskega pooblaščenca                               

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke