prosilec - Občina Izola

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dostop do dveh cenitvenih poročil, ki sta bili podlagi za javni razpis. Organ mu je omogočil vpogled v eno poročilo, dostop do drugega pa je zavrnil, ker z njim ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da cenitev v tej zadevi ni bila naročena, organ pa je izhodiščno vrednost, ki izhaja iz javnega razpisa, določil izkustveno in o tem ni zabeležil nobenega izračuna, zato organ ne razpolaga v materializirani obliki niti s cenitvenim poročilom niti z drugim dokumentom, ki bi smiselno predstavljal cenitveno poročilo. Vsled navedenemu je IP pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-213/2024/6

Datum: 21. 6. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP) in prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP, o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 29. 5. 2024, zoper 1. točko odločbe Občine Izola, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola (v nadaljevanju organ), št. 090-13/2024-2 z dne 15. 5. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 29. 5. 2024 zoper 1. točko izreka odločbe Občine Izola, št. 090-13/2024-2 z dne 15. 5. 2024, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

(1) Prosilec je v zahtevi z dne 8. 5. 2024 organ prosil, da mu v elektronski obliki posreduje:

- cenitveno poročilo, ki je bilo podlaga za razpis v letu 2023 za lokacijo pod Belvederjem in ustrezno javno objavo le-te;

- cenitveno poročilo z dne 5. 4. 2024 in ustrezno javno objavo le-te.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-13/2024-2 z dne 15. 5. 2024. V prvi točki izreka je organ navedel, da se zahteva prosilca zavrne v delu, v katerem prosilec zahteva cenitveno poročilo, ki je bilo podlaga za razpis v letu 2023 za lokacijo pod Belvederjem in ustrezno javno objavo le-te. V drugi točki izreka je organ navedel, da se zahteva prosilca delno zavrne v delu, ki se nanaša na cenitveno poročilo z dne 5. 4. 2024, ki je bilo podlaga za Javni razpis za dovolitev posebne rabe javne površine na lokaciji Svetilnik in ustrezno javno objavo le-te. Prosilcu se namesto elektronske kopije cenitvenega poročila omogoči vpogled pri organu. V obrazložitvi je organ povzel 1. in 4. člen ZDIJZ ter v zvezi s 1. točko izreka izpodbijane odločbe pojasnil, da je organ v delu, kjer prosilec zahteva cenitveno poročilo, ki je bilo podlaga za razpis v letu 2023 za lokacijo pod Belvederjem, ugotovil, da Urad za prostor in nepremičnine ne razpolaga z zahtevano dokumentacijo, saj je bila izhodiščna cena skladno z določili Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18, 79/18 in 78/23 – ZORR v nadaljevanju ZSPDSLS-1) določena izkustveno.  

(3) Dne 29. 5. 2024 je organ prejel pritožbo zoper 1. točko izreka odločbe št. 090-13/2024-2 z dne 15. 5. 2024, v kateri je prosilec navedel, da organ ne razume predpisanih postopkov, ali pa se pravno spreneveda. Namreč »izkustvena določitev cene najema« je metoda določanja najemnin na podlagi izkušenj, tržnih podatkov in primerljivih najemnin v podobnih nepremičninah ali lokacijah. Ta metoda ne temelji zgolj na matematičnih formulah ali strogo tehničnih analizah, temveč vključuje tudi subjektivno presojo in prepoznavanje trga. Nikakor ne gre za »prosto izražanje (neformalnega) mnenja«, ampak za strokovno formalno mnenje/cenitev. Prosilec je navedel in podrobno opisal naslednje elemente izkustvene določitve cene najema: primerljivi tržni podatki, lokacijo, stanje nepremičnine, tržni pogoji, izkušnje in intuicija. V nadaljevanju je podrobno opisal postopek izkustvene določitve cene najema, ki zajema: zbiranje podatkov, analizo primerljivih najemnin, upoštevanje specifičnih dejavnikov, upoštevanje tržnih pogojev in izvedbo cene. Izdelava podrobnega in dobro strukturiranega poročila o cenitvi nepremičnine po izkustveni metodi je ključnega pomena za zagotavljanje natančne in zanesljive ocene vrednosti. Takšno poročilo lahko služi kot pomemben dokument pri različnih pravnih in finančnih postopkih, povezanih z nepremičnino. Prosilec je navedel, kako bi izgledala približna struktura takšnega cenitvenega poročila. Prosilec ni prosil za dokument, ki bo šele nastal, ampak za dokument iz preteklosti, pomemben dokument, ki je bil ali naj bi bil del podlage za javni razpis (ki je tako sam po sebi nazakonit). Organ je leta 2023 oddal lokacijo pod Belvederjem za ceno, ki je temeljila na izkustveni metodi, ampak ta metoda (skozi obliko cenitvenega poročila) ne obstaja, organ tega nima. Prosilec prosi vsaj vpogled v to, kdo in kako (na kakšen način) je prišel do »izhodiščne cene« za potrebe razpisa, in kje in kdaj je bila ta cenitev objavljena ali sprejeta. Prosilec meni, da je popolnoma pravilno zaprosil za pravno podlago, naslovni organ pa je namenoma vlogo zavrnil na podlagi napačne utemeljitve, saj gre za dejstvo, da organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Javni razpis je bil izveden in zaključen, na vprašanja zainteresiranih prijaviteljev, kakšna je izhodiščna cena oziroma podlaga za le-to, odgovorov ni bilo in jih še vedno ni. Ker je neobstoj ali neposest le-te dokumentacije ključno pri pojasnjevanju nekaterih drugih razmerij in pravnih poslov, je pomembno ugotoviti, da organ z dokumentacijo pač ne razpolaga, v ničemer pa ne pojasni - ne v celoti, ne delno – odgovora na zahtevo. Prosilec predlaga, da IP pritožbi ugodi in odredi organu, da mu omogoči dostop do zahtevanih informacij, to je, da najmanj kar je, posreduje podatke o »izkustveni ceni« ter avtorju te cenitve oziroma, naj poda pravno podlago (cenitev) za objavljen, pretečen in realiziran razpis.

(4) Organ je pritožbo, z dopisom št. 090-13/2024-7 z dne 4. 6. 2024, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

(5) IP je z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja na organ naslovil dopis št. 090-213/2024/2 z dne 5. 6. 2024. Organ je odgovoril z dopisom št. 090-13/2024-13 z dne 20. 6. 2024.  

Pritožba ni utemeljena.

(6) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) Prosilec je vložil pritožbo zoper 1. točko izreka odločbe št. 090-13/2024-2 z dne 15. 5. 2024 ( v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je organ odločil o zahtevi prosilca za dostop do »cenitvenega poročila, ki je bilo podlaga za razpis v letu 2023 za lokacijo pod Belvederjem in ustrezno javno objavo le-te«. Organ je zahtevo prosilca zavrnil zaradi neobstoja zahtevane informacije javnega značaja. Prosilec v pritožbi dvomi v upravičenost takšne odločitve, zato je bilo treba v pritožbenem postopku ugotoviti, ali organ razpolaga z zahtevano informacijo javnega značaja.

(8) Iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. To pomeni, da organi na podlagi ZDIJZ niso dolžni odgovarjati na vprašanja, podajati mnenj, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, pridobivati dokumentov od drugih organov, dopolnjevati ali kakor koli drugače spreminjati informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.

(9) Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, kot je pojasnjeno že zgoraj, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa, torej v konkretnem primeru v vprašanje pravilnosti postopka določitve izhodiščne vrednosti mesečnega nadomestila za uporabo obravnavanega zemljišča. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se torej lahko presoja le vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki. IP ni pristojen ugotavljati, ali je bil postopek določitve izhodiščne vrednosti mesečnega nadomestila za uporabo obravnavanega zemljišča izveden pravilno in skladno s predpisi. Ugotavljanje, zakaj ima organ na določen način urejeno to področje oziroma ali bi organ moral informacije v zvezi z javnim razpisom zbirati in obdelovati na drugačen način, je torej v pristojnosti drugih organov. Smiselno enako stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi pod opr. št. IU 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017.

(10) Temeljno načelo ZDIJZ je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov, ki usmerja proces odločanja javnih oblasti k odpiranju za vse, z namenom, da lahko vsi, predvsem državljani, tvorno sodelujejo pri sprejemanju odločitev in da lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih organov. Zato zgolj dejstvo, da organ ne razpolaga z natančno takšno informacijo, kot jo je poimenoval prosilec, nikakor ne more in ne sme biti razlog za zavrnitev zahteve. Upoštevaje navedeno in glede na pritožbene navedbe prosilca je IP ugotavljal, ali organ razpolaga bodisi z dokumentom, ki je poimenovan »cenitveno poročilo«, bodisi z drugim dokumentom, ki ga je organ izdelal ali pridobil v postopku določitve vrednosti mesečnega nadomestila za uporabo obravnavanega zemljišča za namen javnega razpisa v letu 2023, in hkrati vsebuje določene »elemente izkustvene določitve cene najema«, in ima približno takšno strukturo cenitvenega poročila, kot jo navaja prosilec v pritožbi. ZDIJZ namreč nalaga prosilcu opredelitev želene informacije v razumnih mejah, te pa so nedvomno povezane s prosilčevim omejenim poznavanjem dela organa. Potrebno je upoštevati, da bi dosledno vztrajanje pri absolutni določenosti želene informacije oziroma dokumenta v praksi lahko pomenilo de facto negacijo pravice do dostopa do informacije javnega značaja.

(11) IP je v okviru ugotovitvenega postopka na drugi stopnji najprej ugotovil, da se zahteva prosilca nanaša na postopek določitve vrednosti mesečnega nadomestila za uporabo obravnavanega zemljišča, ki je bila določena v razpisni dokumentaciji Javnega razpisa za dovolitev posebne rabe javne površine – pod Belvederjem, št. 3502-183/2023-4 z dne 28. 4. 2023[1] (v nadaljevanju javni razpis), ki je bil objavljen na podlagi 51. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZSPDSLS-1) in 16. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18). Organ je v dopisu št. 090-13/2024-13 z dne 20. 6. 2024 pojasnil, da cenitev v tej zadevi ni bila naročena, zato cenitvenega poročila organ nima. Izhodiščna vrednost, ki izhaja iz javnega razpisa, je bila določena izkustveno ob upoštevanju naslednjih primerljivih podlag oziroma dokumentov:

1. Cenitveno poročilo za območje Belvederja cenilca Zabukovec Igorja z dne 3. 3. 2020, iz katerega izhaja ugotovljena vrednost 33 €/m2/leto (2,75 €/m2/mesec). Ob upoštevanju revalorizacije znaša vrednost na dan 1. 4. 2023 - 3,18 €/m2/mesec.

2. Cenitveno poročilo za območje Belvederja cenilca Zabukovec Igorja z dne 23. 11. 2021, iz katerega smiselno izhaja 35,64 €/m2/leto (2,97 €/m2/mesec). Ob upoštevanju revalorizacije znaša vrednost na dan 1. 4. 2023 – 3,30€/m2/mesec.

3. Odločba Urada za prostor in nepremičnine Občine Izola o odmeri takse za uporabo javne površine na območju Belvederja št. 3502-61/2022-5, z dne 13. 5. 2022, iz katere izhaja, da je bila taksnemu zavezancu za uporabo površine za potrebe strežbe gostov na odprtem v velikosti 552 m2, v času od 1. 6. 2022 do 30. 9. 2022, obračunana taksa v višini 7.467,30 EUR, t.j. 3,38 €/m2/mesec. Ob upoštevanju revalorizacije znaša vrednost na dan 1. 4. 2023 – 3,64 €/m2/mesec.

Na podlagi zgornjih podlag je bila ugotovljena mediana 3,37 €/m2/mesec x 300 m2 (površina, ki je bila predmet razpisa) = 1.011 €. V javnem razpisu je bila glede na zgoraj navedeno določena izhodiščna vrednost v višini 1.000,00 EUR/mesec. V končnem je bila pogodba sklenjena za vrednost 2.000,00 €/mesec. Organ je pojasnil, da o izračunu uradni dokument ali zaznamek ali drug zapis ni bil narejen in v spisu ni bil evidentiran. IP se je o tem prepričal z vpogledom v popis zadeve št. 3502-138/2023, iz katerega izhaja, da v zadevi ni evidentirano nobeno cenitveno poročilo oziroma drug dokument, ki bi smiselno predstavljal cenitveno poročilo o vrednosti mesečnega nadomestila za uporabo obravnavanega zemljišča za namen javnega razpisa v letu 2023.

(12) Na podlagi vsega navedenega IP nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da ne razpolaga s cenitvenim poročilom oziroma s kakršnimkoli drugim dokumentom, ki bi smiselno predstavljal cenitveno poročilo, ki je bilo podlaga za razpis v 2023 za lokacijo pod Belvederjem. Organ namreč razpolaga le s cenitvenima poročiloma za območje Belvederja iz leta 2020 in 2021 (ki nista evidentirana v zadevi št. 3502-138/2023), ne pa tudi za leto 2023, poleg tega organ postopka izračuna vrednosti mesečnega nadomestila za uporabo obravnavanega zemljišča za namen javnega razpisa v letu 2023 nikjer ni zabeležil oziroma evidentiral, kar pomeni, da z zahtevano informacijo javnega značaja ne razpolaga v materializirani obliki. IP tudi ne vidi razlogov, na podlagi katerih bi lahko sklepal, da organ dokumenta, ki ga je prosilec zahteval, prosilcu ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. Organ je namreč v prilogah dopisa št. 090-13/2024-13 z dne 20. 6. 2024 IP omogočil dostop do vseh dokumentov, ki so relevantni za odločitev v obravnavani zadevi in podrobno pojasnil relevantno dejansko stanje v zvezi z neobstojem zahtevanega dokumenta. Iz vsega navedenega izhaja, da prosilčevi zahtevi ni mogoče ugoditi, saj organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, zato je IP pritožbo prosilca zavrnil, in sicer na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(13) Glede pritožbenih navedb prosilca, da »prosi vsaj vpogled v to, kdo in kako (na kakšen način) je prišel do »izhodiščne cene« za potrebe razpisa, in kje in kdaj je bila ta cenitev objavljena ali sprejeta« in naj mu organ »posreduje podatke o »izkustveni ceni« ter avtorju te cenitve oziroma, naj poda pravno podlago (cenitev) za objavljen, pretečen in realiziran razpis«, IP ugotavlja, da gre za razširitev prvotne zahteve prosilca oziroma za novo zahtevo po ZDIJZ, o kateri organ na prvi stopnji še ni odločal in tako ne more biti predmet tega pritožbenega postopka. Zahteva prosilca z dne 8. 5. 2024 se je namreč nanašala izrecno na cenitveno poročilo oziroma dokument, ki smiselno predstavlja cenitveno poročilo, ne pa tudi na druge dokumente v zvezi z določitvijo cene oziroma izhodiščne vrednosti mesečnega nadomestila. Prvotna zahteva prosilca se torej ni nanašala na druge vrste dokumentov, iz katerih bi bilo razvidno, »kdo in kako (na kakšen način) je prišel do »izhodiščne cene« za potrebe razpisa, in kje in kdaj je bila ta cenitev objavljena ali sprejeta« oziroma, ki bi vsebovali »podatke o »izkustveni ceni« ter avtorju te cenitve« in »pravno podlago (cenitev) za objavljen, pretečen in realiziran razpis«, zato takšna zahteva tudi ni bila predmet presoje prvostopenjskega organa in posledično ni in ne more biti niti predmet tega pritožbenega postopka. Prosilec namreč v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oz. spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, zato tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti. Lahko pa prosilec kadarkoli na organ vloži novo zahtevo po določbah ZDIJZ.

(14) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

(15) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:  

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Dokumentacija je javno objavljena na spletni strani organa: https://www.izola.si/DownloadFile?id=583396.