prosilec - Občina Izola

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ prosilki zavrnil dostop do  študije-raziskave, ki jo je po naročilu Občine Izola izdelal Rdeči oblak d.o.o. v zvezi z vprašanjem o zavrnjenem Občinskem prostorskem načrtu Občine Izola in anonimne ankete o vzrokih, zaradi izjeme notranjega delovanja organa in varstva osebnih podatkov. Prosilka se je pritožila zaradi zavrnitev dostopa do študije. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ ne razpolaga s "študijo", temveč je kot predmet zahteve organ  odločil o dostopu do dokumenta: 1. Interna delavnica, zapis, 2. Zapis 2, Interna delavnica, ki sta bila tudi predmet presoje IP. IP je ugotovil, da zatrjevana izjema po 11. točki prvega odst. 6. čl. ZDIJZ ni podana. Dokumenta že pojmovno ne ustrezata prvemu pogoju zatrjevane izjeme, saj je bil že sam koncept delavnice zasnovan izven delovnega kroga organa. Posledično pa tudi sama dokumenta ne zajemata samo notranjega delovanja organa, temveč gre za preplet različnih vsebin na temo priprave OPN. IP je nadalje ugotovil, da ni podan niti drugi pogoj, da bi razkritje zahtevanih informacij, torej zapisov delavnice, povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Kot glavni razlog zavrnitve dostopa je namreč organ v glavnem izpostavljal časovni vidik, da se mora z navedenimi informacijami najprej seznaniti občinski svetniki in svetnice, vendar pa omenjena okoliščina nikakor ne izkazuje motnje v delovanju organa, saj niso prepričljivo pojasnjeni konkretni razlogi, kako bi prost dostop do zahtevnih informacij vplival na delo organa. Še zlasti ob dejstvu, da je bil namen izvedbe delavnice prav vključevanja ožje in širše javnosti v proces priprave OPN, zato organ s tem, ko zavrača dostop, izključuje javnost, kar je dejansko v direktnem v nasprotju s ciljem, ki naj bi ga organ z angažiranostjo zunanjega izvajalca zasledoval. Glede na celotni postopek priprave OPN, je tako večja verjetnost motenj, če organ izključi javnost in ne obratno. IP je preizkusil tudi  obstoj izjeme varstva osebnih podatkov in ugotovil, da je stališče organa v določenem delu utemeljeno, in sicer glede izjav udeležencev in slike udeležencev, saj ne obstaja zakonska podlaga za razkritje. IP je prav tako ugotovil, da ne obstaja zadržek za posredovanje fotokopije, saj so avtorske pravice prenesene na organ.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-242/2022/8
Datum:  16. 9. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. člena in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilka), z dne 27. 7. 2022, zoper odločbo Občine Izola, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola (v nadaljevanju organ), št. 090-9/2022-2 z dne 19. 7. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilke z dne 27. 7. 2022 se delno ugodi in se odločba Občine Izola št. 090-9/2022-2 z dne 19. 7. 2022 v drugem odstavku prve točke izreka delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe v obliki fotokopije, na naslov prosilke, posredovati naslednja dokumenta: 
1. Interna delavnica, zapis, pri čemer je organ dolžan v celoti prikriti: drugo stran (fotografijo), stran štiri (Kako vidimo dosedanji proces?) in stran sedem (zadnjo stran-fotografijo), 
2. Zapis 2, Interna delavnica, pri čemer je organ dolžan v celoti prekriti stran šest (zadnjo stran – fotografijo).

2.    V delu, v katerem je organ dolžan dokumenta v skladu s prvo točko izreka te odločbe prekriti, se pritožba zavrne. 

3.    V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je dne 21. 6. 2022 po elektronski pošti na organ podala zahtevo za dostop do informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ, s katero je zahtevala v obliki fotokopije posredovanje:
1.     študije-raziskave, ki jo je po naročilu Občine Izola izdelal Rdeči oblak d.o.o. v zvezi z vprašanjem o zavrnjenem Občinskem prostorskem načrtu Občine Izola in anonimno anketo o vzrokih ter 
2.    dokumente v zvezi s stroški za navedeno raziskavo (pogodba, račun).

Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 090-9/2022 z dne 19. 7. 2022, s katero je v prvi točki izreka izpodbijane odločbe zahtevi prosilke za dostop do študije-raziskave, ki jo je po naročilu Občine Izola izdelal Rdeči oblak d.o.o., v zvezi z vprašanjem o zavrnjenem Občinskem prostorskem načrtu Občine Izola in anonimno anketo o vzrokih ter dokumente v zvezi s stroški za navedeno raziskavo (pogodba, račun), delno ugodil tako, da se prosilki posreduje: 
- Dokumente v zvezi s stroški za izvedeno delo družbe Rdeči Oblak d.o.o. 
V delu, kjer prosilka naproša za posredovanje študije-raziskave v zvezi z vprašanjem o zavrnjenem Občinskem prostorskem načrtu Občine Izola in anonimne ankete, pa je zahtevo zavrnil. Posebni stroški niso nastali.

V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo in določbe ZDIJZ ter nadalje navedel, da razpolaga z naročilnico, izdano družbi Rdeči oblak, razvoj vsebin za komuniciranje d.o.o., z dne 28. 3. 2022, za pripravo koncepta vključevanja deležnikov v proces priprave Občinskega prostorskega načrta, ter z dvema računoma, in sicer:
- z računom z dne 21.4. 2022, za storitve izvedbe delavnice, zapis delavnice, za pripravo vprašalnika za poglobljene intervjuje s ključnimi deležniki in za izvedbo poglobljenih intervjujev s ključnimi deležniki ter 
- z računom z dne 7. 7. 2022, za pripravo in predstavitev poročila naročniku, za izvedbo delavnice »Načrt procesa vključevanja deležnikov« in zapis delavnice »Načrt procesa vključevanja deležnikov«.
Organ je navedel, da se prosilki posreduje tako naročilnica kot oba računa.
Pri presoji zahteve prosilke v delu, kjer slednja zahteva študijo-raziskavo, ki jo je izdelalo po naročilu Občine Izola Rdeči oblak d.o.o., v zvezi z vprašanjem o zavrnjenem Občinskem prostorskem načrtu Občine Izola (v nadaljevanju: OPN) in anonimno anketo o vzrokih zavrnitve OPN, pa je organ odločil, da se zahteva prosilke zavrne.
Pri zavrnitvi zahteve prosilke se je organ skliceval na 11. točko 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ, kjer zakon omogoča organu, da prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Organ je po referendumu, ki je razveljavil že sprejet, a ne še veljaven občinski prostorski načrt, začel s pripravo podlaga, ki bi organu omogočil sprejeti odločitev, po katerem izmed postopkov, ki jih omogoča zakonodaja, bo pristopil bodisi k popravku, bodisi k ponovnemu sprejemanju občinskega prostorskega načrta. Ker gre za edinstveni primer v Republiki Sloveniji, ko je prišlo do ne uveljavitve sprejetega OPN, zaradi volje ljudstva, ob upoštevanju spremenjene zakonodaje na področju prostorskega urejanja, je organ uporabil različno pomoč, od pravne pomoči do pomoči pri oblikovanju procesa vključevanja javnosti pri ponovnem sprejemanju občinskega prostorskega načrta. Zahteva prosilke se nanaša ravno na posredovanje dokumentacije, ki se nanaša na pripravo procesa vključevanja deležnikov, javnosti in različnih interesnih skupin v proces ponovnega sprejemanja OPN. Organ je poudaril, da je bilo naročilo namenjeno pripravi oziroma izdelavi procesa nadaljnjih korakov, ki bi omogočili občini sprejeti odločitev glede nadaljevanja s postopkom sprejemana OPN, torej gre za dokumente, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa. Občina ima nalogo pripraviti strokovne možnosti in predloge nadaljevanja postopka, končno odločitev pa bo sprejel Občinski svet občine Izola na seji občinskega sveta, ki bo septembra 2022, zato bi v tej fazi razkritje rezultatov delavnic in anonimnih intervjujev zagotovo povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Seznanitev javnosti z golimi rezultati procesa, brez dodatne obrazložitve in predstavitve predlaganega postopka vključevanja javnosti s strani izdelovalca procesa, ki še ni predstavljen odločevalcem (občinskim svetnicam in svetnikom), bi lahko vplivale na napačno interpretacijo, nepravilno sprejemanje zaključkov pridobljenih rezultatov opravljenega dela ter prilagajanje pridobljenih informacij, v fazi, ko je prejeta dokumentacija le delovno gradivo za sprejemanje končne odločitve, čigar namen je bilo ravno navedeno naročilo in posledično opravljena storitev. Prejudiciranje rezultatov, ob predpostavki, da slednji zaokrožijo v medije, še preden se z njimi seznanijo delovna telesa in občinske svetnice ter svetniki, ki so navsezadnje voljeni predstavniki Ijudstva in kar je tudi zadnja faza izvedenega naročila, ima lahko za občanke in občane veliko škodo. Iz tega razloga je organ navedel, da je interes za omejitev dostopa do zahtevane informacije močnejši od javnega interesa glede razkritja zahtevanih informacij. V trenutku, ko bo občinski svet Občine Izola seznanjen z rezultati in predlaganim procesom opravljenega dela, bo organ seznanil tudi javnost, kar pomeni, da je za organ zelo pomembno, da v tej fazi postopek poteka nemoteno. Opis procesa sprejemanja OPN z vključevanjem javnosti bo predstavljen septembra na seji občinskega sveta. V nadaljevanju se je organ opredelil tudi do rezultatov anonimnih intervjujev, ki jih je opravil s ključnimi izolskimi deležniki glede razlogov zavrnitve OPN. Da bi organ ugotovil čim več pravih razlogov za zavrnitev OPN in ne več ponovil morebitnih ugotovljenih napak, je na predlog izvajalca priprave procesa vključevanja javnosti v postopek sprejemanja OPN izvedel anonimne intervjuje z 12 različnimi deležniki (posamezniki ali skupinami - slednja se šteje kot en deležnik). Da bi občina pridobila pozitiven odziv povabljenih, je razgovore opravila vsem neznana in s tem nevtralna oseba (izvajalec procesa), ravno zaradi elementa zaupnosti izjav. Povabljene osebe so sodelovale v intervjujih s predpostavko, da gre za tajne, anonimne intervjuje in da njihove izjave ne bodo objavljene. Občina Izola je tako pridobila številna iskrena mnenja, ki jih, v kolikor se ne bi zagotovila anonimnost, ne bi nikoli pridobila. V kolikor bi sodelujoči vedeli, da bodo njihove iskrene in intimne izpovedi prišle v javnost, ne bi nikoli sodelovali. In ravno zato, ker gre za iskrene izpovedi 12 različnih deležnikov, se iz številnih pridobljenih izjav z lahkoto identificira osebo, ki je izjavo podala. V tej fazi je organ dolžan in zavezan ravnati v okviru varstva osebnih podatkov, kot zapoveduje 3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Podatki, ki jih je organ pridobil, se namreč nanašajo na določene ali določljive fizične osebe, kot to določata 1. in 2. točka 6. člena ZVOP-1, 3, točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ pa prepoveduje posredovanje osebnih podatkov, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Pridobljene izjave so takšne narave, da jih organ ne more prekriti, da bi zavaroval identiteto osebe, ki je izjavo podala, oziroma bi s prekrivanjem posegel v dokument v tolikšni meri, da bi izjave popolnoma izgubile pomen. Zato je organ zavrnil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja prosilki tudi zaradi izjeme, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov sodelujočih oseb pri intervjujih. Ravno izsledki intervjujev in iskrene izpovedi sodelujočih oseb so podlaga za pripravo procesa, zato bo izdelovalec pripravil poročilo za sejo občinskega sveta (septembra 2022) z vsemi zahtevami glede varovanja identitet, skladno z zahtevami ZVOP-1. Smisel dostopa do informacij javnega značaja je torej treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca. Glede na to, da bo v roku meseca dni vse želeno predstavljeno javnosti in tudi širši javnosti preko medijev, organ meni, da s tem ne ovira pravice do informiranja, temveč da jo le prelaga na trenutek, ko bo interni delovni proces organa zaključen, da lahko delo do tedaj poteka nemoteno. Stroški postopka niso nastali. 

Prosilka je zoper zgoraj navedeno odločbo vložila pritožbo z dne 27. 7. 2022, v kateri je navedla, da iz vseh pritožbenih razlogov izpodbija drugi odstavek prve točke izreka izpodbijane odločbe - v delu, ki se nanaša na posredovanje študije-raziskave v zvezi z vprašanjem o zavrnjenem Občinskem prostorskem načrtu Občine Izola. Navedla je, da izpodbijana odločba ne vsebuje popolnoma nikakršnih razlogov ne dokazov, ki bi utemeljevali obstoj zatrjevane izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ bi moral izkazati konkretne motnje, saj zgolj pavšalno in abstraktno sklicevanje na potencialne motnje ne zadostuje. Organ mora izkazati, kakšne motnje bi povzročilo razkritje in zakaj, kar pomeni, da mora navesti konkretne motnje in konkretne argumente, ki prepričljivo in onkraj dvoma izkazujejo nastanek motenj. Takšne trditve oziroma presoja kriterijev za obstoj zatrjevane izjeme so v izpodbijani odločbi povsem izostale. Izpodbijana odločba ne vsebuje nobenih razlogov o tem, zakaj gre za interne dokumente, ne razlogov, kakšne motnje in zakaj bi onkraj razumnega dvoma povzročilo njihovo razkritje. Takšna pomanjkljiva obrazložitev pa z ničimer ne ustreza standardu obrazloženosti upravnih odločb v skladu z 214. členom ZUP. Prosilka je nadalje navedla, da študija - raziskava ne predstavlja internega dokumenta organa, saj se ne nanaša na način dela organa, njegovo notranjo politiko oziroma notranje razmišljanje. Iz same odločbe izhaja, da gre za dokument, ki je po vsebini namenjen delovanju organa navzven, z njim se bodo seznanili občinski svetniki, na njegovi podlagi bodo nadaljevali s postopkom ponovnega sprejemanja OPN. Organ tudi sam navede, da bo vsebino študije v mesecu dni predstavil javnosti preko medijev. Študija tako ne predstavlja podatka iz internega dokumenta ne samega internega dokumenta, saj ni sestavljena v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, temveč v zvezi s sprejemanjem novega OPN. Takšni dokumenti in pa dokumenti, ki jih je organ pridobil od drugih oseb, pa že po naravi stvari ne morejo izpolnjevati prvega kriterija za obstoj izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob neizpolnjevanju prvega kriterija za obstoj predmetne izjeme se presoja drugega kriterija - specifični škodni test - izkaže za brezpredmetno. Pa tudi sicer je ta, kot je bilo zgoraj pojasnjeno, povsem izostala, tovrstne navedbe organa pa so ostale nepojasnjene, pavšalne in abstraktne. Kljub temu je prosilka prepričana, da razkritje zahtevanih dokumentov ne bi imelo nobenih posledic na delovanje organa oziroma nastanek motenj pri njegovem delovanju, kar pomeni, da kriterija za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ nista podana, odločitev organa v tem delu pa ni samo pomanjkljiva, temveč tudi napačna. Pri tem je poudarila, da organ ne želi izročiti študije, ker želi doseči, da bi le vodstvo organa lahko vplivalo na odločitve občinskih svetnikov. Želi doseči, da se o tako pomembni zadevi, kot je sprejem OPN, v javnosti ne bi debatiralo. Prosilka je želela ravno z dostop do informacij preprečiti arbitrarno odločanje organa in zagotoviti vsaj minimalne standarde pravne države pri odločanju o pomembnih temah, ki se tičejo okolja. Po mnenju prosilke je izpodbijana odločba tudi v nasprotju z veljavno zakonodajo, ki predvideva vključevanje javnosti že v postopke priprave prostorskih načrtov. To v praksi pomeni, da ima javnost pravico sodelovati od vsega začetka sprejemanja OPN, tudi pri pripravi samega procesa vključevanja posameznih deležnikov, javnosti in različnih skupin. Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21- v nadaljevanju ZUreP-3) med temeljnimi načeli (ll. člen) določa, da morajo država in občine pri urejanju prostora omogočati sodelovanje javnosti pri odločanju in sprejemanju prostorskih aktov in drugih aktov urejanja prostora tako, da je javnosti omogočeno zgodnje in učinkovito sodelovanje. Nadalje določa še, da ima vsakdo pravico do vpogleda v prostorske akte in druge akte urejanja prostora ter dokumentacijo, povezano z njihovo pripravo. Omenjene določbe jasno kažejo namen zakonodajalca, da postopek prostorskega načrtovanja poteka transparentno in odprto za javnost. Tudi iz odločitve IP št. 090-151/2009/4 z dne 16.12.2009, da je prostorsko načrtovanja interdisciplinarna dejavnost, s katero se na podlagi razvojnih usmeritev ob upoštevanju javnih koristi varstva okolja, ohranjanja narave, varstva živali in naravnih dobrin, varstva premoženja in varstva kulturne dediščine, načrtuje posege v prostor in prostorske ureditve, zato je sodelovanje javnosti potrebno zagotoviti že v samem začetku postopka. Poleg tega tudi Aarhuška konvencija določa, da ima javnost pravico biti dovolj zgodaj, torej od samega začetka postopka, obveščena in ustrezno vključena v postopek priprave prostorskih aktov. Izpodbijana odločitev organa je v celoti napačna in za razkritje zahtevanih dokumentov ni nobenih ovir. V zvezi z zahtevanimi informacijami ni podana zatrjevana izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pa tudi nobena od drugih v tem členu taksativno naštetih izjem ne. Prosilka meni, da je neupravičeno izostala tudi presoja testa prevladujočega interesa javnosti iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, čeprav zaradi neobstoja izjeme, niti ni potrebna. Prosilka je prepričana, kot je bilo že zgoraj pojasnjeno, da razkritje zahtevanih dokumentov organu ne bi povzročilo nobene škode. Pa tudi sicer je interes javnosti za razkritje zahtevanih dokumentov nedvomno močnejši od potencialno storjene škode, ki bi organu nastala. Za razkritje zahtevane študije namreč obstajajo močni in konkretni argumenti, saj gre za informacije, ki se nanašajo na področje sprejemanja OPN in s tem na področje okolja, kar vse terja čim večjo in čim bolj kakovostno obveščenost ljudi oziroma javnosti, ki ima pravico do natančnega, celovitega in točnega informiranja o vseh korakih sprejemanja OPN in strokovnih podlagah za tovrstne ukrepe. Kako pomembna tema je sprejemanje OPN za javnost, predvsem za občane Izole, izhaja že iz same navedbe organa, da do uveljavitve OPN- ja ni prišlo zaradi volje Ijudi, ki so OPN na referendumu zavrnili. Zahtevane informacije so nujno potrebne zato, da se zagotovi širša interpretacija rezultatov študije in s tem transparentno delovanje organa. S tem bo javnosti zagotovljeno, da organ deluje odgovorno in v korist vseh občanov. Prosilka dvomi o iskrenosti organa, da bo študijo razkril občinskim svetnikom, saj je Občinski svet od datuma izdelave študije tj. 31.5.2022 zasedal že trikrat (dne 2.6.2022 na 24. redni seji, dne 9.6.2022 na izredni seji in dne 7.7.2022 na 25. redni seji). Na sejah občinski svetniki niso bili obveščeni o študiji, ki jo zahteva prosilka. Prosilka vztraja pri dostopu do zahtevane študije. 

Organ po prejemu pritožbe, izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo odločitvijo, zato jo je, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, št. 090-9/2022 dne 11. 8. 2022, poslal v odločanje IP. 

Pritožba je delno utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. 

IP primarno ugotavlja, da se prosilka izrecno pritožuje zoper drugi odstavek prve točke izreka izpodbijane odločbe - v delu, ki se nanaša na posredovanje študije-raziskave v zvezi z vprašanjem o zavrnjenem Občinskem prostorskem načrtu Občine Izola, ne pa tudi glede zavrnitve dostopa do anonimnih anket. To pomeni, da je v preostalem delu odločitev organa postala dokončna in pravnomočna.  

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevana informacija sodi v delovno področje organa, sporno pa je vprašanje, kateri dokumenti z vidika dostopa do »študije-raziskave«, so predmet presoje, posledično pa tudi, ali sta podani izjema iz 3. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na kateri se je skliceval organ. 
Na poziv IP z dne 23. 8. 2022 za posredovanje »študije-raziskave«, je organ odgovoril z dopisom z dne 30. 8. 2022, št. 090-9/2022-9, v katerem se je opredelil do pritožbenih navedb in poudaril, da gre pri postopku priprave OPN vsebinsko za urejanje prostora. Po naravi stvari torej ne gre za informacije, do katerih je pristop dodatno privilegiran po Aarhuški konvenciji in ZDIJZ - torej ne gre za informacije glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Vsekakor pa z varstvom okolja v ničemer niso povezani zahtevani dokumenti. Zahtevani dokument(i) je nastal v posledici zavrnitve OPN Občine Izola na naknadnem referendumu. V predpisih ni natančnih navodil o tem, kako naj občina v takšnem primeru pristopi k pripravi novega predloga OPN (124/IV člen ZUreP-3). Organ se je odločil, da najprej prepozna razloge, ki so najverjetneje pripeljali do zavrnitve OPN na referendumu. Strokovno analizo (oz. analizo mnenj ključnih deležnikov) je izdelala družba Rdeči Oblak d.o.o. Za ta namen je izvedla dve interni delavnici in poglobljene intervjuje z reprezentativnimi deležniki. V obe interni delavnici in v intervjuje so bili vključeni uslužbenci občine in občinski funkcionarji, izdelovalec OPN, izdelovalec predmetne analize in predstavniki deležnikov, za katere se ocenjuje, da so njihova mnenja ključna za uspešno odpravo razlogov za zavrnitev OPN na referendumu. Cilj delavnic in izvedbe intervjujev je bil, na podlagi izpovedi udeležencev, analizirati pretekli proces izdelave OPN (pridobiti poglede ključnih deležnikov glede razlogov, ki so pripeljali do zavrnitve OPN na referendumu, kakor tudi ključnih pogojev za uspešno odpravo teh razlogov). Pridobljena so bila osebna mnenja udeležencev o tem. Z izbranimi predstavniki ključnih deležnikov (Civilna iniciativa, predstavniki opozicije občinskega sveta Občine Izola, mnenjski voditelji, predstavniki gospodarstva, predstavnik turizma, itn.) so bili po prvi delavnici opravljeni še poglobljeni intervjuji. S ciljem pridobitve iskrenih odgovorov za čim bolj realno sliko situacije, je bilo intervjuvancem zagotovljeno, da bodo intervjuji anonimni oziroma, da bodo njihovi odgovori uporabljeni le za potrebe načrtovanja procesa odprave razlogov za zavrnitev OPN. Na ta način je bilo pridobljeno zaupanje sogovornikov, ki so odkrito navajali svoje videnje položaja v občini, naštevali ključne razloge za neuspeh OPN in evidentirali nujne potrebne pogoje. Na osnovi ugotovitev iz prve interne delavnice in intervjujev, mnenj predstavnikov ključnih deležnikov, je bila izvedena še druga interna delavnica, na kateri je bil po dolgi razpravi sprejet grob koncept procesa izdelave (novega) OPN. Proces bo v nadaljevanju še dodelan. Končni rezultat procesa, ne pa dokumenti sami, bo predstavljen septembra na seji občinskega sveta, tako svetnikom kot javnosti. Dokumenti, ki so nastali pri analizi in so predmet zahteve prosilke, ne bodo predani svetnikom in javnosti. Družba Rdeči Oblak d.o.o. je po opravljeni prvi interni delavnici izdelala dokument: Koncept vključevanja deležnikov v proces priprave OPN - interna delavnica, zapis. Po opravljenih intervjujih s predstavniki ključnih deležnikov je izdelala dokument Koncept vključevanja deležnikov v proces priprave OPN - Ključne vsebine z vidika deležnikov, poročilo. Po izvedeni drugi interni delavci pa še dokument Koncept vključevanja deležnikov v proces priprave OPN - zapis 2. interne delavnice. Vsebinsko gre za analitično edukacijske dokumente, ki so nastali v vodenih internih delavnicah oziroma intervjujih s predstavniki ključnih deležnikov in vsebujejo osebna mnenja, stališča, poglede udeležencev procesa priprave OPN, ki ni prestal preskusa na referendumu. Gre za tipičen primer dokumentov, ki so nastali zgolj zaradi notranjega delovanja organa – gre za neke vrste samorefleksijo udeležencev procesa priprave OPN (ne samo uslužbencev občine in občinskih funkcionarjev, pač pa tudi predstavnikov izdelovalca OPN) o tem, kaj po njihovi subjektivni oceni, je šlo narobe, posledično, kaj bi lahko v naslednjem postopku spremenili. Razkritje zapisov o internih delavnicah z osebnimi izpovedmi deležnikov bi brez dvoma povzročilo motnje pri delu občine. Zaposleni ne bi bili več pripravljeni izpovedovati iskreno o pomanjkljivostih svojega ravnanja ali pomanjkljivostih ravnanja tretjih, zunanji sodelavci ne bi več želeli sodelovati z organom, saj bi bila njihova osebna stališča in pogledi, ki lahko kažejo tudi na pomanjkljivosti v njihovem ravnanju, razkrita javnosti, kar bi brez dvoma vplivalo na njihov ugled in s tem na njihovo konkurenčnost na trgu. Ti zadržki imajo toliko večjo težo v trenutku, ko je zaradi napak v procesu vključevanja deležnikov občina iskreno pristopila k bolj zgodnjemu vključevanju mnenj zunanjih deležnikov. Pridobljena gradiva so namenjena boljšemu razumevanju stališč deležnikov in to na način, da je vsak deležnik imel priložnost poglobljeno predstaviti svoje mnenje, ne da bi bil soočen z nasprotnim mnenjem ali celo kritiko. Z objavo teh dokumentov bi delovno gradivo postalo predmet javne debate brez vedenja in soglasja oseb, ki so mnenja prispevali. Za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: da je zahtevani podatek sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in da bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Oba pogoja sta izpolnjena, javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov pa ni močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Notranje delovanje se lahko nanaša na katerekoli dokumente iz delovnega področja organa (4. člen ZDIJZ), torej tudi tiste, ki še niso dokončani ali dokumente, ki so namenjeni notranji oziroma interni komunikaciji. Konkretni dokumenti se brez dvoma nanašajo na notranje delovanje organa, gre za dokumentiranje internih delavnic in intervjujev s ključnimi deležniki v procesu priprave OPN. Po stališču sodišča pomeni »motnja procesa odločanja institucije« bistveno nižjo stopnjo ogroženosti, ob kateri je po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ že možno zavrniti zahtevo za dostop do zahtevane informacije (sodba Upravnega sodišča RS št. I U 817/2015 z dne 3.9.2015). Ni treba, da bi moralo razkritje dokumenta za zavrnitev dostopa že resno ogroziti proces odločanja pri organu, kot napačno zatrjuje prosilka. Že jezikovna razlaga 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kaže na to, da je možno zavrniti prosilcu dostop do zahtevane informacije iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa pod pogojem, da bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Motnje (pri delovanju organa) po SSKJ jezika pomenijo pojav, ki ni usklajen s pravilnim, normalnim delovanjem (organa). Razkritje zahtevanih dokumentov bi brez dvoma povzročilo motnje pri delovanju občine — na način, ki so ga opisali v predhodnih odstavkih. Organ je nadalje navedel, da je prosilka v celoti spregleda, da je treba test interesa javnosti uporabiti v obeh smereh. Presoditi je treba, ali je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Organ je opozoril, da bi se ob zaukazanem razkrivanju vsebine zahtevanih dokumentov, pri katerih gre za notranje (samo)kritično razmišljanje ne le določenih zaposlenih in funkcionarjev, pač pa tudi zunanjih sodelavcev organa, ogrozilo (samo)kritično, inovativno in ustvarjalno delo organa, ki je namenjeno odkrivanju napak v preteklem procesu in njihovemu izogibanju v nadaljevanju. Dokumenti vsebinsko nimajo za javnost nobenega posebnega pomena, na drugi strani pa so za organ zelo pomembni. Prosilka ne nazadnje niti ne pove, v čem bi bil javni interes za dostop do konkretnih dokumentov. Slej ko prej ima prosilka napačno predstavo o njihovi vsebini. Njihova vsebina se namreč v ničemer še ne nanaša na novi proces priprave OPN, pač pa gre za iskanje poti k izboljšanju pristopa v novem procesu. Javnost bo vsekakor bolj celovito in kontinuirano vključena v nov proces priprave OPN, kot to terja ZUreP-3 (kar je tudi en od zaključkov opravljenega notranjega postopka). Podredno, če bi IP ocenil drugače, je organ dodal, da oviro za dostop do zahtevanih dokumentov predstavlja tudi izjema iz 3. točke prvega odst. 6. člena ZDIJZ, saj so udeleženci prek svojih mnenj, izjav, sodb najmanj določljivi. »Ankete«, kot dokument poimenuje prosilka, torej niso anonimne. Takšne izjave, mnenja, sodbe tudi ne sodijo v izjemo iz prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. Ne gre namreč za podatke, ki bi bili neposredno povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca ali funkcionarja. Gre za njihova osebna, subjektivna stališča o tem, zakaj je OPN doživel zavrnitev na referendumu. Takšna osebne izpovedi pa ne morejo šteti za t.i. izjemo od izjem, ki jo je treba razumeti ozko. Poleg tega v dokumentih niso le izjave in osebna stališča, mnenja, sodbe uslužbencev občine in občinskih funkcionarjev, pač pa tudi predstavnikov zunanjega pripravljavca OP in zunanjih deležnikov, med katerimi so tudi, med drugimi, vodje podjetij, novinarji, predstavniki poslanskih skupin in predstavniki civilnih združenj. V vseh primerih so posamezniki iz podanih izjav, stališč, mnenj najmanj določljivi, zato bi jih bilo treba, če IP ne bi delil presoje, da je podana izjema iz 11. točke prvega odst. 6. člena ZDIJZ, te osebe pritegniti v postopek po 44. členu ZUP in jim omogočiti, da varujejo svoje pravne koristi in interese. 

Glede na pojasnilo organa in posredovanje dokumentov:
1. Interna delavnica, zapis, 
2. Zapis 2, Interna delavnica in 
3. Ključne vsebine z vidika deležnikov, poročilo (intervjuji),
je IP dne 7. 9. 2022 dodatno pozval organ k pojasnilu, in sicer, glede na to, da prosilka v pritožbi vztraja pri dostopu do študije, ne pa tudi pri dostopu do anonimne ankete o vzrokih, je IP pozval organ, da pojasni, ali kateri od posredovanih dokumentov sodi med »anonimne ankete«, saj slednje niso predmet presoje IP. Nadalje je IP pozval organ, da se opredeli tudi do vprašanja, ali dokumenti, ki so bili posredovani IP, dejansko predstavljajo »študijo-raziskavo v zvezi z vprašanjem o zavrnjenem OPN Občine Izola« oziroma, da pojasni, v katerem delu dokumenti izkazujejo morebitne »ugotovitve« družbe Rdeči oblak d.o.o. v smislu zahtevane »študije« in katere vsebine sodijo med »izražena osebna stališča« udeležencev delavnice.

Predmet presoje in odločanje v okviru zahteve

Organ je v odgovoru z dne 12. 9. 2022, št. 090-9/2022 primarno pojasnil, kateri od posredovanih dokumentov sodi v okvir zahteve » anonimne ankete«, in sicer, da so vsi zbrani odgovori deležnikov - rezultati anonimnih anket, natančneje povzetki intervjujev, zbrani v dokumentu pod št. 3: Ključne vsebine z vidika deležnikov, poročilo (intervjuji). 

Glede na to, da prosilka v pritožbi vztraja pri dostopu do »študije«, ne pa tudi pri dostopu do anonimne ankete, IP ugotavlja, da navedeni dokument, ki nedvomno vsebuje povzetke intervjujev, ni predmet presoje v pritožbenem postopku, zato se IP do omenjenega dokumenta ni posebej opredeljeval.

Nadalje se je organ opredeli do vprašanja, ali dokumenta, ki ju je posredoval IP, torej: 
1. Interna delavnica, zapis, 
2. Zapis 2, Interna delavnica  
dejansko predstavljata študijo-raziskavo v zvezi z vprašanjem o zavrnjenem OPN Občine Izola. 

Organ je pojasnil, da Občina Izola ni nikoli naročila »Študije - raziskave v zvezi z vprašanjem o zavrnjenem OPN Občine Izola«, kot jo je laično poimenovala prosilka, temveč je naročila pripravo koncepta vključevanja deležnikov v proces priprave OPN. Slednje izhaja iz povpraševanja, ki ga je Občina Izola poslala dne 23. marca 2022 in se glasi: » Občina Izola je dne 8.7.2021 na seji Občinskega sveta sprejela OPN Občine Izola. Na podlagi referendumskega izida v januarju 2022 OPN Občine Izola ni stopil v veljavo. Na podlagi novega Zakona o urejanju prostora - ZUreP-3 namerava občina odpraviti razloge, ki so preprečili uveljavitev sprejetega OPN in pripraviti nov predlog OPN. V postopku ugotovitve predmeta uskladitve neuveljavljenega OPN Izola z referendumsko voljo, občina potrebuje koncept vključevanja deležnikov v proces priprave OPN. Na podlagi zgoraj navedenega vas prosimo za podajo ponudbe za pripravo koncepta vključevanja deležnikov v proces priprave OPN.«

Organ je nadalje navedel, da je na podlagi navedenega povpraševanja prejel dve ponudbi, in sicer ponudbo družbe Rdeči oblak d.o.o. ter ponudbo Mojce Mihajlovič Škrinjar s.p., obe dne 25. 3. 2022, pri čemer je izbral najcenejšega ponudnika, tj. družbo Rdeči oblak. Iz obeh ponudb izhaja namera izvedbe dveh delavnic ter izvedba intervjujev, vse z namenom priprave koncepta vključevanja deležnikov v proces priprave OPN. Študija, kot jo laično poimenuje prosilka je v bistvu koncept - (proces, postopek) vključevanja deležnikov (ožje in širše javnosti) v proces priprave OPN z namenom uspešnega sprejetja OPN. 

V tej zvezi IP primarno poudarja, da se postopek dostopa do informacij javnega značaja vselej začne na zahtevo prosilca, ki mora ob tem navesti tudi dokument, do katerega želi dostop. Opredelitev dokumenta mora biti določna do te mere, da lahko organ prepozna, kaj je predmet zahteve. V obravnavanem primeru je prosilka zahtevala dostop do »Študije - raziskave v zvezi z vprašanjem o zavrnjenem OPN Občine Izola«, do česar je organ v izpodbijani odločbi dostop zavrnil zaradi izjeme notranjega delovanja organa in varstva osebnih podatkov, ne pa iz razloga, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. V pritožbenem postopku se je izkazalo, da organ z dokumentom, kot ga je opredelila prosilka, ne razpolaga, torej nima »klasične študije«. Niti v ponudbi niti v izdanem računu namreč ni navedeno, da bi bila predmet naročila in plačila »študija«. Je pa organ kot predmet zahteve prepoznal dokumenta: 1. Interna delavnica, zapis, 2. Zapis 2, Interna delavnica, zato je IP sledil organu, da sta v pritožbenem postopku predmet presoje omenjena dokumenta. Odločanje v okviru zahteve je namreč primarno na strani organa prve stopnje, ki je z vidika dolžnosti po transparentnem delovanju nedvomno zavezan zahtevo po ZDIJZ obravnavati široko, za razliko od IP, ki je kot pritožbeni organ vezan na stališče organa prve stopnje, kateri dokumenti po njegovi oceni ustrezajo zahtevi prosilke. 

V nadaljevanju se je IP opredelil do zatrjevane izjeme notranjega delovanja organa po 11. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, pri kateri morata biti kumulativno izpolnjena dva kriterija, ki izhajata iz navedene določbe ZDIJZ:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).
Gre za izjemo, ki jo pozna tudi večina primerjalno pravnih ureditev in v skladu s katero se varujejo podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Sem se uvrščajo dokumenti za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika, oziroma proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi  bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Gre za situacije, ko razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti.

V obravnavanem primeru sta predmet presoje dva »zapisa interne delavnice«, ki ju je pripravilo podjetje Rdeči oblak, d.o.o., torej zunanji izvajalec, izbran na podlagi povpraševanja in za to storitev tudi plačan iz javnih sredstev, z namenom priprave koncepta vključevanja deležnikov v proces priprave OPN. Pri čemer so bili v delavnico vključeni različni deležniki, poleg zaposlenih pri organu tudi »zunanji« posamezniki iz različnih krogov (civilna iniciativa, predstavniki gospodarstva, turizma..). To pomeni, da dokumenta že pojmovno ne ustrezata prvemu pogoju zatrjevane izjeme, saj ne gre za dokumenta, ki bi bila sestavljena v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, saj je bil že sam koncept delavnice zasnovan izven delovnega kroga organa. Posledično pa tudi sama dokumenta ne zajemata samo notranjega delovanja organa, temveč gre za preplet različnih vsebin na temo priprave OPN. 

Na vprašanje IP, v katerem delu dokumenti izkazujejo morebitne »ugotovitve« družbe Rdeči oblak d.o.o. v smislu zahtevane »študije« in katere vsebine sodijo med »izražena osebna stališča« udeležencev delavnice, je namreč organ v zgoraj navedenem odgovoru podal sledeče: 
Zapis prve delavnice se nahaja v dokumentu »Interna delavnica, zapis«. Po uvodni strani sledi fotografija vseh udeležencev na delavnici. Nato sledi zapis: »Ključni smisli projekta« s 6 točkami. To so ugotovitve družbe Rdeči oblak, po opravljeni razpravi med sodelujočimi na delavnici. Temu sledi zapis: »Kako vidimo dosedanji proces« - tu gre v celoti za izražena osebna stališča oseb, ki so sodelovale na delavnici (gre za zbir videnja dosedanjega postopka).Temu sledi: »Koncept nadaljnjega procesa« - gre za ugotovitve družbe Rdeči oblak, po opravljeni razpravi med sodelujočimi na delavnici. Temu sledi: »Ključni deležniki« v obliki skice dveh krogov. Tu gre za ugotovitve družbe Rdeči oblak, po opravljeni razpravi med sodelujočimi na delavnici. Temu ponovno sledi fotografija. 

Zapis druge delavnice se nahaja v dokumentu: Zapis 2, Interna delavnica. Gre za ugotovitve družbe Rdeči oblak, po opravljeni razpravi med sodelujočimi na delavnici. Časovnica na strani št. 5 predstavlja proces - koncept vključevanja javnosti v postopek sprejemanja OPN, ki se najbolj približa temu, kar prosilka poimenuje »Študija«, saj predstavlja rezultat opravljenega dela oziroma predlog postopka vključevanja javnosti v postopek sprejemanja OPN – ta časovnica predstavlja predlog rezultata opravljenega dela. Na zadnji strani sledi fotografija. Ob tem je organ dodal, da bo ta proces, z dodatnimi pojasnili in ugotovitvami, (ki ne bodo vključevala osebnih izjav nikogar od sodelujočih v kateri koli fazi postopka), predstavljen tudi na seji občinskega sveta dne 29. 9. 2022. 

Glede na namen in cilj delavnice, po oceni IP niso izpolnjeni niti formalni niti vsebinski pogoji, da gre za dokumenta, ki bi bila sestavljena v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, saj so se, kot je pojasnil tudi organ, na delavnici, v širšem krogu, torej izven samega organa, ugotavljali razlogi, ki so pripeljali do zavrnitve OPN in v pridobivanju pogledov deležnikov o ključnih pogojih za uspešno odpravo teh razlogov. Kot je organ tudi izpostavil, gre za ugotovitve družbe Rdeči oblak, d.o.o., ki sicer temeljijo na osebnih oz. subjektivnih stališčih različnih deležnikov, ne samo zaposlenih pri organu, pri čemer pa je ključno, da gre za »dejstva«, do katerih je prišel zunanji izvajalec delavnice, zato zahtevana dokumenta po oceni IP že pojmovno ne moreta predstavljati informacij, ki bi razkrivale postopek oziroma način dela organa oziroma njegovo notranjo politiko ter morebiten proces »notranjega razmišljanja« in oblikovanja mnenj, občutljivih notranjih navodil in načrtov organa in podobno. Gre torej za dokumenta, katerih bistvo je prav v vključevanju mnenj različnih (tudi) zunanjih deležnikov za uspešno pripravo novega OPN  in posledično predlog zunanjega izvajalca o rezultatu opravljenega dela. Glede na navedeno IP ugotavlja, da prvi pogoj za obstoj izjeme ni podan.

IP pa nadalje ugotavlja, da ni podan niti drugi pogoj, da bi razkritje zahtevanih informacij, torej zapisov delavnice, povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Organ je pri zatrjevanju motnje navajal, da bi seznanitev javnosti z »golimi rezultati procesa«, brez dodatne obrazložitve in predstavitve predlaganega postopka vključevanja javnosti s strani izdelovalca procesa, ki še ni predstavljeno občinskim svetnikom in svetnicam, kot odločevalcem, lahko vplivalo na napačno interpretacijo, nepravilno sprejemanje zaključkov pridobljenih rezultatov opravljenega dela, kar bi motilo delo organa, posledično pa bi to pomenilo škodo za občanke in občane. IP takšni utemeljitvi ne more slediti, saj organ z njo ni izkazal niti s stopnjo verjetnosti motnje pri delovanju organa, temveč gre zgolj za nepojasnjena in nedokazana predvidevanja organa, da se bo dokumenta »napačno interpretiralo in nepravilno sprejemalo«. Na kakšni podlagi je prišel do takšnih zaključkov, organ ni utemeljil. Kot glavni razlog zavrnitve dostopa namreč organ v glavnem izpostavlja časovni vidik, da se mora z navedenimi informacijami najprej seznaniti občinski svetniki in svetnice, vendar pa omenjena okoliščina nikakor ne izkazuje motnje v delovanju organa, saj niso prepričljivo pojasnjeni konkretni razlogi, kako bi prost dostop do zahtevnih informacij vplival na delo organa. Še zlasti ob dejstvu, da je bil namen izvedbe delavnice prav vključevanja ožje in širše javnosti v proces priprave OPN, zato organ s tem, ko zavrača dostop, izključuje javnost, kar je dejansko v direktnem v nasprotju s ciljem, ki naj bi ga organ z angažiranostjo zunanjega izvajalca zasledoval. Glede na celotni postopek priprave OPN, je tako večja verjetnost motenj, če organ izključi javnost in ne obratno. Utemeljitev organa, da gre za »nedokončan proces«, ki se bo zaključil s predstavitvijo na seji občinskega sveta, na vsebino zapisov delavnic, ne vpliva in se njihova vsebina tudi ne bo spremenila, saj prosilka zahteva dostop do že izdelanih in zaključenih dokumentov. Kako bo izvajalec delavnice svoje delo predstavil in kakšno bo stališče občine, pa ni več stvar presoje tega postopka. Poleg tega pa tudi, če bi izvajalec delavnice izvedel predstavitev, to ne pomeni, da javnost ne sme oz. ne bo imela svojega stališča do »ugotovitev«, ki so v zahtevanih dokumentih, vendar pa slednje zagotovo ne more biti razlog, da se omejuje prost dostop. Kot pravilno opozarja prosilka v pritožbi, področna zakonodaja glede urejanja prostora (ZUreP-3) organu nalaga, da mora javnosti omogočiti zgodnje in učinkovito sodelovanje, kar je bil ne nazadnje tudi ključni razlog izvedbe omenjenih delavnic, zato je sklicevanje organa na nastale motnje, tudi iz tega razloga neutemeljeno in nerazumno.  

Iz vsega navedenega izhaja, da organ s pavšalnimi in abstraktnimi navedbami svojega dokaznega bremena ni izpolnil, zato IP, na podlagi svojih ugotovitev, zaključuje, da ne obstaja resna in konkretna nevarnost povzročitve motenj v delovanju organa, ki bi nastale zaradi seznanitve prosilke oziroma javnosti z zahtevanimi zapisi delavnice, kar pa pomeni, da obstaja pravica javnosti, da se seznani z informacijo. 

Glede na navedeno v konkretnem primeru ni izpolnjen nobeden izmed pogojev, ki ju za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena kumulativno določa ZDIJZ, zato ni podana izjema notranjega delovanja organa. 

Nadalje se je IP opredelil do zatrjevane izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odst. 6 čl. ZDIJZ. 

V skladu s prvo točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, pomeni osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Kot obdelavo osebnih podatkov pa predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Predmet presoje so zapisi delavnice, v okviru katerih so deležniki izražali svoje subjektivne ocene. Kot je navedel organ, je šlo za neke vrste samorefleksijo udeležencev glede procesa priprave OPN, kaj je šlo po njihovi oceni narobe, njihova osebna stališča in pogledi. Glede na zgoraj navedeno pojasnilo organa in s samim vpogledom v dokumenta IP ugotavlja, da gre za tovrstno vsebino v dokumentu »Interna delavnica, zapis«, in sicer na strani štiri, »Kako vidimo dosedanji proces?«. Res je, da posamezniki ob zapisu niso poimensko navedeni, vendar, glede na ozek krog oseb, ki so bili udeleženi s strani različnih skupin oz. interesov, gre tudi po oceni IP za osebne podatke, na podlagi katerih so osebe določljive. Prav tako so osebe določljive na fotografijah (na katerih je slika udeležencev in slika stene z listi, na katerih so zapisi osebnih izjav udeležencev), in sicer pri dokumentu »Interna delavnica, zapis«, druga stran in stran sedem (zadnja stran) ter pri dokumentu »Zapis 2, Interna delavnica«, stran šest (zadnja stran).

IP se zato strinja s stališčem organa, da gre v tem delu za varovane osebne podatke po 3. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, za katere ne obstaja zakonska podlaga za razkritje. Kot je pravilno pojasnil organ, tudi ne gre za podatke, ki bi bili neposredno povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca ali funkcionarja v smislu prve alineje 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj gre za osebne izpovedi in mnenja, poleg tega pa med udeleženci niso bili samo uslužbenci organa, temveč tudi zunanji deležniki.

IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane še druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje niso podane, niti jih ni zatrjeval organ. 

Glede avtorske pravice

Z vpogledom v Splošne pogoje, ki jih je organ predložil IP, IP ugotavlja, da sta se pogodbeni stranki, organ kot naročnik in Rdeči oblak, d.o.o. izrecno dogovorila, da se avtorska pravica na izdelku prenese s plačilom celotnega pogodbenega zneska. Kot izhaja iz predloženih računov, je organ celotni znesek poravnal, kar pomeni, da je imetnik avtorske pravice organ, zato ni ovir, da se prosilki zahtevana dokumenta posredujeta v obliki fotokopije. 

IP je na podlagi navedenega ugotovil, da je organ na prvi stopnji glede dostopa do zahtevanih informacij napačno uporabil materialno pravo, zato je pritožbi prosilke delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v drugem odstavku prve točke izreka delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilki posredovati informacije, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V delu, v katerem je podana izjema varstva osebnih podatkov, pa je IP pritožbo, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. 

Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka