prosilec - Občina Ivančna Gorica

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje informacij v zvezi z določenimi parcelnimi številkami. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ poleg že posredovanih informacij razpolaga še z drugimi dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilca, da pa vsebujejo varovane osebne podatke. IP je pritožbi prosilca delno ugodil in organu naložil, da prosilcu posreduje še ostale dokumente na način, da v dokumentih prekrije varovane osebne podatke. 

ODLOČBA:

Številka: 090-142/2022/6

Datum: 2. 6. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …, (v nadaljevanju prosilec), z dne 19. 4. 2022, zoper odločbo Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica (v nadaljevanju organ), št. 090-0002/2022-3 z dne 14. 4. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca, z dne 19. 4. 2022, zoper odločbo Občine Ivančna Gorica št. 090-0002/2022-3 z dne 14. 4. 2022, se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:

• elaborat geodetske storitve št. 3701-13/2008, pri čemer je v celotnem dokumentu s prilogami dolžan prekriti ime, priimek, naslov prebivališča in lastnoročni podpis naročnika oz. lastnika oz. pooblastitelja oz. stranke, vsa imena, priimke, naslove prebivališč, letnico rojstev lastnikov/pridobiteljev/upravljavcev vabljenih na mejno obravnavo, vsa imena, priimke, naslove prebivališč in lastnoročne podpise strank, ki z mejo soglašajo oz. so lastniki oz. upravljavci parcel in jim je bil vročen elaborat geodetske storitve št. 3701-13/2008, s prilogami;
• elaborat geodetske storitve št. 3701-12/2014, pri čemer je v celotnem dokumentu s prilogami dolžan prekriti ime, priimek, naslov prebivališča in lastnoročni podpis naročnika oz. lastnika oz. pooblastitelja oz. vlagatelja oz. upravljavca parcel;
• vlogo za izdajo cestnega soglasja v varovalnem pasu občinske ceste št. 371-0118/2010 z dne 29. 12. 2010, pri čemer je v celotnem dokumentu dolžan prekriti ime, priimek, naslov prebivališča, telefon in podpis vlagatelja;
• soglasje št. 371-0118/2010 -BK z dne 7. 1. 2011, pri čemer je v celotnem dokumentu dolžan prekriti ime, priimek in naslov prebivališča vlagatelja oz. prosilca;
• potrdilo št. 3502-0281/2006 z dne 22. 11. 2006, pri čemer je v celotnem dokumentu dolžan prekriti ime, priimek in naslov prebivališča vlagatelja;
• pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice z dne 7. 9. 2018, pri čemer je v celotnem dokumentu dolžan prekriti ime, priimek, naslov prebivališča, EMŠO in lastnoročni podpis služnostnega zavezanca.

2. Pritožba prosilca se v delu, ki se nanaša na osebne podatke, ki jih je organ dolžan skladno s 1. tč. izreka te odločbe prekriti in v delu, ki se nanaša na prvo in tretjo alinejo zahteve prosilca, zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 15. 2. 2022 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja v zvezi s parcelnimi številkami 1580/6, …  (družbena lastnina), vse k. o. 1810 Stična (Partizanska ulica), ki je v upravljanju Občine Ivančna Gorica, in sicer:

• morebitni predlog za vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi s strani občine za nepremičnine tedanjih parcelnih št. … (družbena lastnina);
• morebitno potrdilo občine o pravici uporabe v varovanem pasu lokalne ceste za nepremičnine tedanjih parcelnih št. … (družbena lastnina) izdani …;
• morebitni predlog za vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi s strani … za nepremičnine tedanjih parcelnih št… (družbena lastnina);
• vse ostale informacije v zvezi nepremičnin tedanjih parcelnih št. … (družbena lastnina), v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb;
• vse ostale informacije za nepremičnino parcelnih št. 1580/6, k. o. 1810 Stična (Partizanska ulica), ki se nanašajo na soglasja za gradnjo in rekonstrukcijo gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste, kot to določa 33. člen Odloka o občinskih cestah v Občini Ivančna Gorica (uradni list Republike Slovenije št. 12/2017).

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-0002/2022-3 z dne 14. 4. 2022, s katero je zahtevi delno ugodil, in prosilcu posredoval dokumentacijo, ki je povezana s postopki za izdajo soglasja za postavitev ograje na parcelni št. … vse k. o. 1810 Stična, z minimalnim odmikom 1,0 m (svetla mira) od javnega dobra parcelnih št. 1580/6 in … obe k. o. 1810 Stična, in sicer vlogo vlagatelja z dne 12. 11. 2013 in soglasje št: 371-0112/2013-2 z dne 18. 11. 2013. Del zahteve prosilca, ki se nanaša na posredovanje dokumentacije za nepremičnine št. … vse k.o.1810 Stična, ki bi bila povezana z navedenima strankama, je organ zavrnil, ker z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga.  

Dne 19. 4. 2022 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-0002/2022-3 z dne 14. 4. 2022 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da iz izpodbijane odločbe izhaja, da je vlagatelju soglasja zahtevek potekel 18. 11. 2014, to je pet let kasneje, ko je pričel s postavitvijo žične ograje na parcelah št. … k. o. Stična.  Prosilec je pojasnil dogajanje v zvezi z zidavo kamnite in žične ograje na navedenih parcelah. Navedel je, da njegova zahteva za dostop do informacij javnega značaja vključuje vse parcele ob cesti 1580/6 k. o. Stična, torej na levi in desni strani ceste. Nanaša se na gradbene objekte ob cesti in dovoljenja za posege v javno dobro in predpisane odmike, ki jih zahteva občina. Zanimajo ga zlasti parcele, ki mejijo na cesto 1580/6, torej parcele št. …, … vse k. o. Stična ter na drugi strani ceste parcele št. …. vse k. o. Radohova vas. Prosilec od organa zahteva še navedbo predpisanih odmikov s strani Občine Ivančna Gorica in dovoljenja;

-        kamnita zidana stena 1,6m (parcele …) zaraščena z visokimi smrekami;

-        kamnita zidana stena 1,8m + dodatno 1m žične ograje, skupno 2,8m parcelne št. …, .. (gradnja brez dovoljenja v letu 2019);

-        odmik večstanovanjske stavbe od ceste (parcela …);

-        odmik stanovanjske stavbe od ceste (parcela …).

Prosilec zahteve še mnenje organa, glede gradnje brez dovoljenja, in sicer:

-        gradnja na javnem dobrem na cesti ( zidana kamnita stena brez odmika od ceste višine 1,6 m);

-        ob zidani kamniti ograji ni odvodnjavanja, voda se razliva po cesti, ni prostora za odlaganje snega od parcele …;

-        drog javne razsvetljave je na cesti parcela …;

-        smreke na parceli … segajo v cestni svet;

-        vhod in izhod iz parcele … ovira promet;

-        parkiranje vozil na cesti 1580/6 pred parcelo … ovira promet.

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-0002/2022-7 z dne 28. 4. 2022, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu št. 090-0002/2022-7 z dne 28. 4. 2022 je organ pojasnil, da je prosilčeva pritožba smiselno nova vloga za informacijo javnega značaja, saj zahteva dodatne informacije še za nepremičnine na desni strani javne poti parcelnih št. 1580/6 in 1580/3 obe k. o. Stična, in sicer za parcelne št. …. vse k. o. Radohova vas. V izpodbijani odločbi je podana informacija javnega značaja zgolj za levo stran javne poti parcelne št. 1580/6, 1580/3 obe k.o. Stična, kot je bila podana zahteva. Organ je še pojasnil, da prosilec v pritožbi navaja nepravilnosti v zvezi z veljavnostjo soglasja in postavitvijo ograj, kar pa na pravilnost izpodbijane odločbe ne vpliva.

Prosilec je IP dne 11. 5. 2022 posredoval elektronsko sporočilo, v katerem je pojasnil dogajanje v zvezi s parcelnimi številkami, ki so predmet njegove zahteve z dne 15. 2. 2022.

IP je dne 12. 5. 2022, z namenom ugotovitve dejanskega stanja, pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP. Kot izhaja iz zapisnika o ogledu in camera št. 090-142/2022/4 z dne 12. 5. 2022, je organ v zvezi s prvo in tretjo alinejo zahteve prosilca pojasnil, da za parcelne št. … in … ne izhaja, da gre za družbeno lastnino, temveč lastnino fizičnih oseb, kot jih je navedel prosilec v zahtevi. Cesta 1580/6 k.o.1810 Stična pa je v upravljanju organa. Glede na navedeno organ ne razpolaga z nobenim predlogom za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo oz. morebitnim potrdilom o pravici uporabe na nepremičninah parcelnih št. …. V zvezi z drugo alinejo je organ pojasnil, da je prosilcu posredoval vso dokumentacijo, s katero razpolaga, torej vlogo in soglasje  lastnikov za parcelne št. … in ….  Glede četrte alineje zahteve prosilca je organ pojasnil, da razpolaga še z »elaboratoma geodetske storitve št. 3701-13/2008 in št. 3701-12/2014«, v zvezi s peto alinejo zahteve prosilca pa še z »vlogo za izdajo cestnega soglasja v varovalnem pasu občinske ceste z dne 29. 12. 2010«, »soglasjem št. 371-0118/2010 z dne 7. 1. 2011«, »potrdilom št. 3502-0281/2006 z dne 22. 11. 2006«, »pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice  z dne 7. 9. 2018«. Organ je še pojasnil, da je vse zahtevane informacije iskal tako fizično v spisovni dokumentaciji, kot v informacijskem sistemu VBIT, Glavna knjiga, kjer se shranjujejo vsi vhodni, izhodni in lastni dokumenti, pri čemer je ugotovil, da z drugo predmetno dokumentacijo ne razpolaga. O navedenem se je prepričal tudi IP.

IP je dne 12. 5. 2022, z dopisom št. 090-142/2022/5, prosilcu posredoval zapisnik o ogledu in camera, v katerem ga je pozval na morebitne ugovore ali nasprotne argumente oz., da se pisno izreče o navedenih ugotovitvah IP. Na dopis IP št. 090-142/2022/5 z dne 12. 5. 2022, prosilec v danem roku oziroma do izdaje te odločbe, ni odgovoril, zato je IP štel, da na ugotovitve nima pripomb.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da je prosilec v pritožbi zoper izpodbijano odločbo, z dne 19. 4. 2022, poleg dokumentov iz prvotne zahteve, ki jo je vložil dne 15. 2. 2022, svoj zahtevek razširil še na nove dokumente. Med drugim v pritožbi od organa zahteva, še navedbo predpisanih odmikov s strani Občine Ivančna Gorica in dovoljenja;

-           kamnita zidana stena 1,6m (parcele …) zaraščena z visokimi smrekami;

-           kamnita zidana stena 1,8m + dodatno 1m žične ograje, skupno 2,8m parcelne št. …, … ( gradnja brez dovoljenja v letu 2019);

-           odmik večstanovanjske stavbe od ceste (parcela …);

-           odmik stanovanjske stavbe od ceste (parcela …);

Prosilec zahteva še mnenje organa, glede gradnje brez dovoljenja, in sicer:

-           gradnja na javnem dobrem na cesti ( zidana kamnita stena brez odmika od ceste višine … m);

-           ob zidani kamniti ograji ni odvodnjavanja, voda se razliva po cesti, ni prostora za odlaganje snega od parcele …;

-           drog javne razsvetljave je na cesti parcela …;

-           smreke na parceli … segajo v cestni svet;

-           vhod in izhod iz parcele … ovira promet;

-           parkiranje vozil na cesti 1580/6 pred parcelo … ovira promet.

Gre za dokumente, ki jih prosilec poprej v postopku ni zahteval, zato organ o teh dokumentih z izpodbijano odločbo ni odločal. Ker prosilec teh dokumentov ni zahteval v zahtevi z dne 15. 2. 2022, se v pritožbenem postopku glede tega ne more pritožiti. IP namreč lahko kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku odloča le v mejah zahtevka, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano odločbo. Odločanje IP preko zahteve z dne 15. 2. 2022 bi pomenilo odločanje preko zahtevka. Tako prvostopenjski organ, kot tudi IP sta namreč vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja zahtevka. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015. Navedeno pomeni, da vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločitve, št. 090-0002/2022-3 z dne 14. 4. 2022, ne more biti predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku.

Prosilec v pritožbi zahteve namreč ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da, ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi z dne 15. 2. 2022 ni zahteval. Tudi v tem primeru je IP kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj lahko kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP preizkusi izpodbijano odločitev le v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Glede na navedeno se IP ni opredelil do na novo zahtevanih dokumentov v pritožbi z dne 19. 4. 2022, saj navedeno ni bilo predmet odločanja v tem postopku. O navedenem mora organ odločiti v novem postopku po ZDIJZ.

Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali organ poleg posredovanih dokumentov, iz druge alineje zahteve prosilca, razpolaga še z zahtevanimi dokumenti iz prve, tretje, četrte in pete alineje zahteve prosilca z dne 15. 2. 2022.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki. Glede na navedeno se IP ni opredelil do ostalih pritožbenih navedb prosilca in navedb v elektronskem sporočilu z dne 11. 5. 2022 in jih tudi ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.

Upoštevaje predhodno navedeno in na podlagi ugotovitev na ogledu in camera z dne 12. 5. 2022 je IP ugotovil, da organ razpolaga še z dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilca, in sicer z:

• elaboratom geodetske storitve št. 3701-13/2008 in 3701-12/2014;
• vlogo za izdajo cestnega soglasja v varovalnem pasu občinske ceste št. 371-0118/2010 z dne 29. 12. 2010;
• soglasjem št. 371-0118/2010 z dne 7. 1. 2011;
• potrdilom št. 3502-0281/2006 z dne 22. 11. 2006;
• pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice z dne 7. 9. 2018.

Ker je IP ugotovil, da navedeni dokumenti ustrezajo zahtevi prosilca in da izpolnjujejo vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do njih dopusten, oziroma ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavek 6. člena in 5. a člena ZDIJZ.

IP je ob pregledu dokumentov ugotovil, da vsi navedeni dokumenti vsebuje osebne podatke in po uradni dolžnosti preveril, ali gre za varovane osebne podatke, ki niso prosto dostopna informacija javnega značaja v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov)[1]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali, ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

IP ugotavlja, da iz navedenih dokumentov izhajajo imena, priimki, naslovi prebivališč, EMŠO, letnica rojstev, telefonska številka in lastnoročni podpisi fizičnih oseb, ki pomenijo osebne podatke po definiciji prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, za katere pa IP ni našel pravne podlage, ki bi dopuščala njihovo razkritje javnosti skladno s 6. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov. Vsebina zahtevanih dokumentov, vključno s pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice, namreč ne izkazuje porabe javnih sredstev, prav tako iz vsebine zahtevanih dokumentov ne izhaja, da bi ti bili podlaga za kakršnokoli izplačilo javnih sredstev. ZDIJZ sicer ne vsebuje definicije javnih sredstev, vendar pa je treba porabo javnih sredstev razlagati v kontekstu namena ZDIJZ, ki je v zagotavljanju odprtosti in preglednosti delovanja javnega sektorja in njegovega razpolaganja z javnimi sredstvi in v javnem interesu. V konkretnem primeru torej ne gre za neposredno izplačilo iz javnih sredstev, zato izjema od izjem iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ni podana. V obravnavanem primeru pa tudi ne gre za razpolaganje s stvarnim premoženjem organa[2], saj organ nima v lastni nepremičnin, ki mejijo na javno cesto 1580/6 k.o.1810 Stična.

Ne glede na obstoj izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. IP je ugotovil, da v konkretnem primeru ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na test interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Na to »izjemo od izjeme« se tudi prosilec in organ nista sklicevala.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da ni pravne podlage za razkritje imen, priimkov, naslovov prebivališč, EMŠO, letnice rojstev, telefonske številke in lastnoročnih podpisov fizičnih oseb. Upoštevajoč zgoraj navedeno gre pri navedenih podatkih za varovane osebne podatke, ki po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja. IP je ugotovil, da pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov ne obstaja, posledično organ teh podatkov ne sme posredovati prosilcu.

Zaradi ugotovljenega obstoja varovanih osebnih podatkov v zahtevanem dokumentu, je IP v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.

Skladno z ugotovitvami IP, da za razkritje imen, priimkov, naslovov prebivališč, EMŠO, letnice rojstev, telefonske številke in lastnoročnih podpisov fizičnih oseb, ni pravne podlage, mora organ te podatke na posredovanih dokumentih prekriti in prosilcu omogočiti delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ, kot to izhaja iz 1. točke  izreka te odločbe.

Ob tem IP še pojasnjuje, da je varoval le osebne podatke fizičnih oseb, kar pa ne velja, kadar je investitor pravna oseba (samostojni podjetnik ali gospodarska družba ali državni organ oz. občina), saj v tem primeru ni mogoče govoriti o osebnih podatkih, saj se osebni podatki lahko nanašajo zgolj na konkretne posameznike, torej fizične osebe. IP je dovolil razkritje imen in priimkov ter podpisov javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev, saj so ti podatki javni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako skladno z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06, 33/07 – ZSReg-B, 19/15 in 54/17) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15, 54/17 in 16/19 – ZNP-1) kot varovanih osebnih podatkov ni mogoče šteti imen in priimkov družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. IP tudi ni varoval imena in priimka odgovornega geodeta, saj gre za posameznika, ki je kot odgovorni geodet, na podlagi Zakona o geodetski dejavnosti (Uradni list RS, št. 77/10 in 61/17 – ZAID), vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS.[3] IP še pojasnjuje, da podatek o parcelni številki nepremičnine, za katero je izdano soglasje, ne predstavlja osebnega podatka. Ne glede na to, da je mogoče na podlagi parcelne številke, preko podatkov, objavljenih v javnih knjigah, identificirati lastnika posamezne parcele, je treba upoštevati, da dostop do osebnih podatkov iz zemljiške knjige, ne pomeni neustavnega, nezakonitega ali neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznikov, ki sta varovana z varstvom osebnih podatkov. Zemljiška knjiga je namreč javna knjiga, ki je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Podatek o tem, kdo je lastnik parcele, pa ne predstavlja nujno tudi podatka o tem, kdo je investitor, ki je vložil zahtevo za pridobitev soglasja.

Ker je IP ugotovil, da je organ prosilcu že posredoval vlogo za izdajo cestnega soglasja v varovalnem pasu občinske ceste z dne 12. 11. 2013 in soglasje št: 371-0112/2013-2 z dne 18. 11. 2013, pri čemer pa ni prekril varovanih osebnih podatkov, za razkritje katerih IP ni našel pravne podlage, je IP, po uradni dolžnosti, zoper organ podal prijavo kršitve varstva osebnih podatkov, ki ima naravo pobude za uvedbo inšpekcijskega postopka po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14).

Nadalje IP ugotavlja, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z drugimi dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, ni razpolagal. Organ je namreč pojasnil, da v zvezi s prvo in tretjo alinejo zahteve prosilca ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, saj so parcelne št. … v lasti fizičnih oseb, zato tudi ne razpolaga z nobenim predlogom za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo oz. morebitnim potrdilom o pravici uporabe na nepremičninah parcelnih št. …. Organ je vse zahtevane informacije iskal tako fizično v spisovni dokumentaciji, kot v informacijskem sistemu »VBIT, Glavna knjiga«, kjer se shranjujejo vsi vhodni, izhodni in lastni dokumenti, pri čemer je ugotovil, da z drugo predmetno dokumentacijo ne razpolaga, o navedenem pa se je prepričal tudi IP na ogledu in camera, dne 12. 5. 2022. Glede na navedeno IP ugotavlja, da so navedbe organa vsebinsko konsistentne, zato IP ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ razpolaga še z drugimi zahtevanimi informacijami vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP). Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče posredovati tudi drugih dokumentov, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je IP pritožbo prosilca, v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, je IP izpodbijano odločbo organa, delno odpravil in organu naložil, da  mora  prosilcu posredovati zahtevane dokumente na način, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih mora organ v posredovanih dokumentih prekriti in dokumente s katerimi organ ne razpolaga, je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[2] Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18)

[3] http://arhiv.izs.si/imeniki-seznami/imenik-pooblascenih-inzenirjev/vpogled-v-imenik-pooblascenih-inzenirjev-s-poklicnim-nazivom-v mirovanju/?tx_izsperson_pi1%5Bmode%5D=detail&tx_izsperson_pi1%5Bmodifier%5D=G&tx_izsperson_pi1%5Bvalue%5D=4692