prosilec - Občina Ilirska Bistrica

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je prosilec na organ naslovil vprašanja  v zvezi z izdanimi odločbami za zaračunavanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) za poimensko navedene lastnike in objekte. Organ je dostop zavrnil zaradi izjeme davčne tajnosti. IP je v pritožbenem postopku primarno ugotovil,  da so predmet presoje dokumenti z naslovom »Seznam zaznamkov predloge: STAVBE (NUSZ) – premoženjski predmeti«, za sedem lastnikov. IP je vpogledal v dokumente, ki so predmet presoje, in ugotovil, da vsebujejo podatke, ki so predloga za odmero NUSZ. Organ torej navedene podatke zbere in vodi oziroma kontrolira za namen odmere NUSZ, davčni organ pa iz te iste aplikacije GIS te podatke uporabi za izdajo odločbe o odmeri davka NUSZ, s katerimi pa organ ne razpolaga. IP je tako sledil obrazložitvi v izpodbijani odločbi, da so predmet zahteve podatki, ki so skupaj z odmerjenim številom točk sestavljeni prav z namenom, da se davčnemu organu omogoči izdaja odločbe o odmeri NUSZ, zato imajo naravo podatka v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek in predstavljajo davčno tajnost (16. člen ZDavP-2). IP je nadalje ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji za razkritje informacij na podlagi javnega interesa. Prav tako je podana tudi izjema varstva osebnih podatkov. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-446/2024/5

Datum: 20. 2. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju: prosilec), z dne 12. 11. 2024, zoper odločbo Občine Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica (v nadaljevanju: organ), št. 090-0006/202-2, z dne 25. 10. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilca se zavrne.

2. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je dne 7. 10. 2024 na organ naslovil dopis kot »Odgovor na dopis št. 422-44/2023-10 z dne 17. 7. 2024 ter poziv za informacije javnega značaja«, v katerem je na strani 3 od 5, kot informacijo javnega značaja zahteval, da organ poda odgovore v zvezi z izdanimi odločbami za zaračunavanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (dalje NUSZ):

»Kako in koliko se obračunava ostalim lastnikom hlevov? Po kakšni metodi? Zakaj prihaja do razlik? Zakaj so nekateri oproščeni plačila oziroma so plačila zamrznjena?« za lastnike navedene v Tabeli 1: Primeri hlevov v Občini Ilirska Bistrica. V tabeli so bili navedeni, v prvem stolpcu, lastniki z imenom in priimkom, v drugem stolpcu je bila navedena lokacija objekta (kraj, kjer se nahaja posamezen objekt) in v tretjem stolpcu je bila navedena t. i. cona, ki jo v namenski rabi vključuje OPN Občine Ilirska Bistrica, in sicer za 13 lastnikov.

Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 090-0006/2024-2 z dne 25. 10. 2024, s katero je zavrnil zahtevo prosilca z dne 7. 10. 2024, s katero je zahteval odgovore: » Kako in koliko se obračunava ostalim lastnikom hlevov? Po kakšni metodi? Zakaj prihaja do razlik? Zakaj so nekateri oproščeni plačila oziroma so plačila zamrznjena?« za lastnike navedene v Tabeli 1: Primeri hlevov v Občini Ilirska Bistrica. Odločil je še, da posebni stroški niso nastali.

V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo prosilca in ugotovil, da se zahtevana informacija »kako in koliko se obračunava ostalim lastnikom hlevov in po kakšni metodi«, nanaša na delovno področje organa, prav tako organ razpolaga z njo in informacija obstaja v materializirani obliki. V nadaljevanju je organ ugotavljal, ali je podana katera od izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere lahko organ dostop delno ali v celoti zavrne. NUSZ ima naravo davka na nepremičnine. Evidence NUSZ ni mogoče obravnavati kot prosto dostopne informacije javnega značaja. Po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek. Organ je ugotovil, da je glede na podatke o lastnikih, ki jih je predložil prosilec (ime in priimek, lokacija objekta) omogočena njihova identifikacija. Poleg zadržka zaradi varstva osebnih podatkov, pa iz zahtevanega odgovora na vprašanje: »Kako in koliko se obračunava ostalim lastnikom hlevov (lastniki navedeni v tabeli 1), izhaja dejanska davčna obveznost takšnega davčnega zavezanca, zato bi razkritje zahtevanih podatkov pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek in je organ ugotovil obstoj izjeme po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) v 15. členu opredeljuje pojem davčne tajnosti. V 16. členu ZDavP-2 je urejena dolžnost varovanja davčne tajnosti. Uradne in druge osebe davčnega organa, izvedenci, tolmači, zapisnikarji in druge osebe, ki sodelujejo ali so sodelovale pri pobiranju davkov, in vse druge osebe, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, razen v primerih, določenih z zakonom, niti jih ne smejo same uporabljati ali omogočiti, da bi jih uporabljale tretje osebe. V nadaljevanju je organ ocenil, da z institutom delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) ni mogoče omogočiti razkritja podatkov, ki jih je zahteval prosilec, ne da bi s tem bila kršena davčna tajnost. Organ je zahtevo prosilca z dne 7. 10. 2024 v celoti zavrnil, ker je ugotovil, da zahtevane informacije predstavljajo podatke, ki so v skladu s 5. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev davčne tajnosti, skladno z ZDavP-2. Občinska uprava Občine Ilirska Bistrica zbere in vodi vse potrebne podatke skupaj z odmerjenim številom točk v evidenci, te podatke v zakonskem roku posreduje davčnemu organu, ki izdaja odločbe o odmeri NUSZ, zato imajo zahtevani podatki naravo podatka v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek in predstavljajo davčno tajnost. Organ se je ob tem skliceval na sodno prakso, konkretno na sodbo Upravnega sodišča, št. II U 555/2017-22, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da »Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ima naravo davka na nepremičnine, odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča izda davčni organ po uradni dolžnosti, to stori na podlagi podatkov, ki jih dobi od občine. Občina je to obveznost prenesla na tožečo stranko, ki izvršuje javna pooblastila, med njimi pripravlja tudi podlage za izdajo odločb o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in vodi vse potrebne evidence. Združena evidenca vseh podatkov skupaj z odmerjenim številom točk je sestavljena prav z namenom, da se davčnemu organu omogoči izdaja odločbe o odmeri NUSZ, zato ima naravo podatka v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek in predstavlja davčno tajnost«. V odločbi številka: 090-219/2017/13 z dne 7. 5. 2019 je IP odločal, na podlagi navedene sodbe Upravnega sodišča, glede dostopa do podatkov o ovrednotenju (točkovanju) parcel oz. zemljišč z vsemi obračunskimi parametri, ki so potrebni za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. IP se je pri odločitvi oprl na stališče Upravnega sodišča, da »evidenca NUSZ pomeni t.im. druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek iz prvega odstavka 15. člena ZDavP-2 in je ni mogoče obravnavati kot prosto dostopne informacije javnega značaja, zato je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno. Razkritje zahtevanih podatkov bi namreč pomenilo kršitev davčne tajnosti.« Organ je ob tem še dodal, da ni dolžan posebej analizirati in primerjati podatkov drugih zavezancev v obsegu in za namen, kot jih je zahteval prosilec, odgovarjati na njegova vprašanja ali podajati dodatnih pojasnil, da bi zadostil zahtevi prosilca po ZDIJZ. Vendar je bila zahteva prosilca zavrnjena že iz razloga, ker zahtevane informacije predstavljajo podatke, ki so v skladu s 5. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z ZDavP-2. Glede odgovorov na vprašanja prosilca, zakaj prihaja do razlik in zakaj so nekateri oproščeni plačila, oziroma so plačila zamrznjena, je organ navedel, da je prosilcu z dopisom izčrpno pojasnil glede odmere NUSZ za objekt farme v naselju v lasti prosilca in predstavil primerjavo izračuna odmere NUSZ na posameznih območjih Občine Ilirska Bistrica s primeri izračuna NUSZ (). Pojasnjeno mu je bilo glede možnosti oprostitve za objekte, za katere se ne plačuje NUSZ, ureditve po Zakonu o stavbnih zemljiščih, po katerem je kot edina oprostitev omogočena za prejemnike denarnih socialnih pomoči. Občine same ne morejo in ne smejo določati dodatnih oprostitev. Prosilec je s strani pristojnih služb občinske uprave Občine Ilirska Bistrica vedno dobil odgovore na njegova vprašanja tako pisno (dopisi številka: - Odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, številka:  - Odmera NUSZ za leto 2023, številka: - Odmera NUSZ za leto 2023), kot tudi ustno in po telefonu.

Prosilec je zoper zgoraj navedeno odločbo vložil pritožbo z dne 12. 11. 2024, v kateri je navedel, da je organ zmotno presodil, v katerem delu gre za davčno tajnost. Prosilec je opozoril, da izjema davčne tajnosti ni absolutna, kadar je podan javni interes in če je davčni postopek že pravnomočno končan, oziroma je zavezanec za davek obveznost ugotovil v obračunu davka in ga ni plačal v predpisanem roku. Upoštevajoč, da je v javnem interesu transparentnost in zakonitost davčnega postopka (4. člen ZDavP-2), po oceni prosilca v konkretnem primeru ne more pretehtati interes posameznih davčnih zavezancev za tajnost podatkov, zlasti v luči dejstva, da gre za pravnomočno zaključene davčne postopke. Prosilec je navedel, da je ključno, da se kot davčna tajnost obravnavajo zgolj podatki zavezancev za davek (8. člen ZDavP-2), nikakor pa ne sam postopek odmere davkov in meril, ki se pri tem uporabijo. Na te splošne podatke pa se nanašajo tudi vprašanja prosilca. Prosilec meni, da ima pravico izvedeti, zakaj so drugi zavezanci na njegovem širšem območju obravnavani drugače ter kako tudi sam lahko pride do oprostitve davka, do katere je nedvomno glede na dejansko stanje opravičen, najmanj toliko, kot ostali navedeni subjekti, če ne bolj, glede na dejstvo, da sam nima farme ali obrata, temveč le hlev, sedaj pa je sam že in nima nikakršnega obrata. Torej je vprašanje prosilca splošne narave, nanaša se na postopek odmere davka NUSZ, kar mora biti v javnem interesu izvedeno transparentno in pravično, zavezanci pa morajo biti v skladu z načelom zakonitosti in ob upoštevanju ustavnih varovalk, obravnavani enakopravno. Glede na navedeno prosilec meni, da nikakor ne more vzdržati stališče organa, da ni mogoč delni dostop. Po mnenju prosilca se lahko kot davčna tajnost štejejo le konkretni podatki o posameznih davčnih zavezancih, ne pa postopek točkovanja in zbiranja preostalih podatkov, ki so nato ključno vplivali na višino odmerjenega NUSZ oziroma za aplikacijo oprostitve davčne obveznosti. Prosilec ima glede na 13. člen ZDavP-2 pravico, da je pravočasno in na primeren način obveščen o spremembah v zakonih o obdavčenju in v drugih predpisih v zvezi z obdavčenjem ter da mu davčni organ pravočasno, najpozneje pa v 30 dneh po predložitvi vprašanja in vseh informacij, ki so relevantne za pripravo pojasnila, posreduje pojasnila o načinu izvajanja posameznih določb predpisov o obdavčenju, do informacij o načinu izračunavanja in plačevanja davkov ter do podatkov o stanju svojih davčnih obveznosti. Glede na navedeno prosilec meni, da mu je navedeno pravico organ s svojo odločitvijo kršil, s pavšalnim sklicevanjem na davčno tajnost, tudi v delu, kjer se zahteva ne nanaša na konkretne podatke davčnih zavezancev. Prosilec se ne strinja, da naj bi mu organ na vsa vprašanja glede odmere NUSZ podal pojasnilo in vztraja, da mu organ ni podal pojasnila glede postopka in pravila odmere NUSZ, upoštevajoč specifiko konkretne situacije.

Organ je z dopisom z dne 25. 11. 2024, št. 090-0006/2024-4, odstopil pritožbo prosilca s prilogami v reševanje IP. Ob tem je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in da jo je vložila upravičena oseba.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka, in ali ni prekršen materialni zakon.

1.     Predmet presoje in kriterij materializirane oblike

Postopek po ZDIJZ se začne na zahtevo stranke, pri čemer mora biti vsebinska opredelitev dokumenta določna do te mere, da lahko organ prepozna, kaj je predmet zahteve. Organ je na zahtevo stranke vezan, prav tako tudi IP v pritožbenem postopku. Predmet presoje so torej vselej dokumenti, kot jih opredeljuje prvi odstavek 4. člena ZDIJZ[1]. Povedano drugače, vloga, s katero prosilec zahteva določena ravnanja od organa ali odgovore na vprašanja, izven določb ZDIJZ, ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja.

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je organ odločil o vlogi prosilca, ki jo je prejel 7. 10. 2024 in v kateri je prosilec kot informacijo javnega značaja zahteval odgovore na vprašanja. Organ se je v izpodbijani odločbi sicer pravilno izrekel, da ni dolžan odgovarjati na vprašanja, delati analiz ali primerjav, da bi zadostil zahtevi prosilca, vsekakor pa je organ dolžan primarno ugotoviti, ali razpolaga z dokumenti, ki predstavljajo odgovor na vprašanje. Ugotovitev kriterija materializirane oblike je torej procesna predpostavka, do katere se mora organ opredeliti, predno se spusti v presojo obstoja morebitnih izjem. IP ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi zgolj na splošno navedel, da z zahtevanimi informacijami razpolaga, pri čemer se ni konkretno opredelil do samih dokumentov, ki jih je presojal. Glede na navedeno je IP z dopisom z dne 20. 12. 2024 pozval organ, da se do vsakega od zastavljenih vprašanj opredeli, kateri dokument ustreza zahtevi (posameznemu vprašanju), na način, da ga identificira (npr. številka, datum, naslov dokumenta) in v katerem delu ter ga posreduje IP. Ob odstopu pritožbe je organ priložil spis št. 422-44/2023, vendar pa ni jasno, v katerem delu oziroma kateri dokumenti ustrezajo zahtevi prosilca, zato je IP pozval organ, da slednje nedvoumno pojasni, za vsako od zastavljenih vprašanj. Če odgovor, na katero od zastavljenih vprašanj, ne izhaja iz dokumenta, mora organ to izrecno navesti.

Organ je odgovoril z dopisom z dne 7. 1. 2025, št. 090-6/2024. Glede:

-       Evidence za lastnike, kot jih je zahteval prosilec v tabeli 1: Primeri hlevov v Občini Ilirska Bistrica

Organ je navedel, da posreduje evidence za lastnike in lokacije objektov, kot jih je zahteval prosilec v tabeli 1: Primeri hlevov v Občini Ilirska Bistrica (stran 2 in 3 od 5 njegove vloge), v izvorni obliki, brez prekritih podatkov. Podatke je posredoval vodja oddelka za prostor, okolje in nepremičnine, ki ima dostop do aplikacije GIS, in sicer dokumente z naslovom »Seznam zaznamkov predloge: STAVBE (NUSZ) – premoženjski predmeti«, za sedem lastnikov. Za dve osebi je napisal, da ni podatkov o gospodarski rabi objektov v njuni lasti, za tri osebe pa, da nimajo v lasti nobenega objekta z rabo hlev ali farma, za eno osebo pa, da ni lastnik nobenega objekta (stanovanjskega ali poslovnega) za katerega bi se zaračunavalo NUSZ.

Ob tem je organ dodal, da se odmera NUSZ opravi za posamezno stavbo. Za stavbe na predmetnem zemljišču se v vsakem primeru ne glede na vrsto objekta zaračuna nadomestilo za stavbno zemljišče, ker to sodi v območje namenske rabe območja gospodarskih dejavnosti. V kolikor gre za zemljišče, na katerem je namenska raba območja stanovanj, pa se pri kmetijskih objektih preveri, ali gre za objekt, ki služi osebni rabi, za katero se ne plačuje NUSZ ali objekt, ki služi poslovni dejavnosti. Nadalje se preveri površina objekta, na podlagi lokacije se objekt uvrsti v območje in točkuje s točkami po 3 kriterijih:

- komunalne opremljenosti, pri katerem je število točk za vsako naselje drugačno,

- lega in namembnost, pri čemer se število točk razlikuje glede na objekte in območje, v katerem objekt stoji,

- smotrna uporaba zemljišča se točkuje glede na vrsto objekta in območje.

Obveznost NUSZ predstavlja zmnožek naslednjih podatkov: površina x št. točk x vrednost točke - NUSZ

Organ je pojasnil, da se objekti, za katere sprašuje prosilec, nahajajo v majhnih naseljih, in z razkritjem že enega posameznega podatka iz izpiska se lahko locira posamezen objekt in lastnika oz. ugotovi odmera NUSZ.

-       Glede vprašanja po kakšni metodi?

Organ je pojasnil, da so merila za odmero NSUZ podrobneje določena v Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč na območju Občine Ilirska Bistrica (Ur. list RS, št. 77/2017,189/20). Prosilcu so bila merila za odmero NUSZ pojasnjena v dopisu - Odmera NUSZ za leto 2023 z dne 24. 8. 2023, številka:, s katerim je v skladu z navodili Ministrstva za finance, Finančne uprave RS, Finančni urad Postojna (njihov poziv z dne 4. 8. 2023, številka) občina seznanila prosilca s podatki in dejstvi, ki jih določa materialni predpis za odmero NUSZ, za objekt id znak, po pritožbi prosilca zoper odločbo o odmeri NUSZ za leto 2023. Organ je v nadaljevanju povzel vsebino odgovora.

-       Glede vprašanja, zakaj prihaja do razlik?

Organ je povzel svoj odgovor prosilcu iz dopisa: Odmera NUSZ za leto 2023 z dne 12. 9. 2023, številka:  in dopisa: Odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča – prosilcu, z dne 17. 7. 2024, številka:, obenem so navedeni primeri izračuna za NUSZ.

-       Glede poziva IP, da se organ opredeli do navedbe prosilca, da je zaprosil za splošne podatke glede odmere davka in merila (npr. točkovanje), pri katerih naj ne bi šlo za konkretne podatke davčnih zavezancev.

Organ je navedel, da je z zgoraj navedenim odgovorom v dopisu - Zadeva: Odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča – prosilec, z dne 17. 7. 2024, številka:, z navedenimi primeri izračuna za NUSZ (točkovanjem), prosilcu podal ustrezen odgovor.

-       Glede vprašanja, zakaj so nekateri oproščeni, oziroma so plačila zamrznjena?

Organ se je skliceval na svoj odgovor v dopisu - Odmera NUSZ za leto 2023 z dne 24. 8. 2023, številka, na odgovor v dopisu: Odmera NUSZ za leto 2023 z dne 12. 9. 2023, številka: ter na odgovor v dopisu: Odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - prosilec z dne 17. 7. 2024, številka: (stran 3), na način, da je povzel vsebino teh odgovorov, ki pa jih je sicer posredoval IP ob odstopu pritožbe.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je organ na poziv IP, da posreduje dokumente, ki ustrezajo zahtevi oziroma posameznemu vprašanju, z vidika kriterija materializirane oblike, posredoval zgolj »Seznam zaznamkov predloge: STAVBE (NUSZ) – premoženjski predmeti«, za sedem lastnikov (devet dokumentov), ki jih je izpisal iz aplikacije GIS glede na dane podatke po hlevih. Za vsa ostala vprašanja se je organ skliceval na že podane odgovore, ki pa jih, kot rečeno, v postopku po ZDIJZ organ ni dolžan pripraviti. V tem delu je torej pritožba prosilca neutemeljena, saj prosilec dejansko ni zahteval konkretnih dokumentov, temveč odgovore na vprašanja, zaradi česar kriterij materializirane oblike ni podan in posledično niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Glede na vsa pojasnila, ki so bila posredovana prosilcu, IP ne vidi utemeljenega razloga, da odgovoru organa ne bi sledil, saj je organ izkazal kooperativnost in interes, da prosilcu posreduje informacije, ki ga zanimajo. Tudi v pritožbi namreč prosilec ni izpostavil, da bi zahteval konkretne dokumente, pa mu jih organ neutemeljeno ne posreduje, temveč je pritožba usmerjena v nezadovoljstvo prosilca glede odmere davka NUSZ, ko npr. navaja, da »ima pravico izvedeti, zakaj so drugi zavezanci na njegovem širšem območju obravnavani drugače ter kako tudi sam lahko pride do oprostitve davka,….«, kar pa ne more biti predmet presoje v postopku po ZDIJZ. Na pojasnila in razlage se določbe ZDIJZ ne raztezajo, zato jih prosilec od organa na tej podlagi ne more zahtevati. Postopek po ZDIJZ je namreč namenjen izključno ugotovitvi, ali organ razpolaga z dokumentom, ki je predmet zahteve in če je odgovor pritrdilen, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, ki je dostopna vsem (erga omnes).

2. Glede izjeme zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti

V obravnavanem primeru je torej sporno vprašanje, ali je organ utemeljeno zavrnil dostop do »Seznama zaznamkov predloge: STAVBE (NUSZ) – premoženjski predmeti«, za sedem lastnikov (devet dokumentov), ki jih je izpisal iz aplikacije GIS, in sicer zaradi izjeme iz 5. točke prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, na katero se je skliceval organ.

IP je vpogledal v dokumente, ki so predmet presoje, in ugotavlja, da vsebujejo podatke, ki so predloga za odmero NUSZ. Organ torej navedene podatke zbere in vodi oziroma kontrolira za namen odmere NUSZ, davčni organ pa iz te iste aplikacije te podatke uporabi za izdajo odločbe o odmeri davka NUSZ, s katerimi pa organ ne razpolaga. Naloga organa je torej, da podatke glede stavb zbere in »nadzira«, sama odmera davka pa je v pristojnosti davčnega organa (FURS), ki jih neposredno pridobiva iz te aplikacije GIS. IP je tako sledil obrazložitvi v izpodbijani odločbi, da so predmet zahteve podatki, ki so skupaj z odmerjenim številom točk sestavljeni prav z namenom, da se davčnemu organu omogoči izdaja odločbe o odmeri NUSZ, zato imajo naravo podatka v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek in predstavljajo davčno tajnost (16. člen ZDavP-2). Kot je poudaril tudi že organ, je takšno stališče zavzelo tudi sodišče v zgoraj omenjeni sodbi, da podatek o številu odmerjenih točk za posamezno stavbo skupaj z javno dostopnim podatkom o vrednosti točke, predstavlja informacijo, iz katere izhaja dejanska davčna obveznost takšnega davčnega zavezanca, zato bi bila z razkritjem zahtevanih podatkov kršena davčna tajnost. IP je torej sledil stališču organa in zgoraj navedeni sodni praksi ter se v izogib ponavljanju v celoti nanjo sklicuje, da je za zahtevane informacije podana zatrjevana izjema davčne tajnosti.

IP ob tem dodaja, da nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa glede postopka odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kar prosilec izpostavlja v pritožbi. Prav tako pritožbeni postopek ne more biti namenjen podajanju pojasnil, prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati.

3. Glede javnega interesa

Prosilec je v pritožbi izpostavil, da zatrjevana izjema ni absolutna, in da je lahko presežena z javnim interesom, za katerega pa IP ugotavlja, da ni izkazan. Primarno je pogoj za ugotavljanje javnega interesa dejstvo, da je davčni postopek že pravnomočno končan, kar pa iz dokumentov, ki so predmet presoje, ne izhaja, saj gre zgolj za podatke, ki so predloga za odmero davka in organ davčnega postopka za izdajo odločbe o odmeri NUSZ (ki lahko postane pravnomočna) niti ne vodi. Poleg tega pa prosilec s svojo zahtevo ne zasleduje javnega interesa, temveč varuje svoj zasebni interes, da bi si znižal ali bil oproščen plačila davka, zaradi česar okoliščine, ki bi opravičevale razkritje davčne tajnosti na podlagi javnega interesa, tudi iz tega razloga niso izpolnjene. Prosilec je namreč zgolj navedel, da bi želel izvedeti, koliko davka plačajo lastniki hlevov v bližnji okolici ter ali so morda davka oproščeni, kar bi želel biti tudi sam. Upravno sodišče RS je v svojih odločitvah (npr. sodba številka IU 1488/2011, IU 1992/2010, IU 54/2017-16 in III U 80/2018-29) zavzelo stališče, da je treba javni interes za razkritje izjem po ZDIJZ uporabiti zgolj v izjemnih primerih, kadar gre za ogrožanja vrednot, kot so življenje in zdravje Ijudi, javna varnost in podobno, kar pa v obravnavanem primeru ni podano niti izkazano.

4. Glede izjeme varstva osebnih podatkov

IP je nadalje sledil organu, da je v danem primeru podana tudi izjema varstva osebnih podatkov po tretji točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj ne obstaja zakonska podlaga za razkritje osebnih podatkov, ki se nahajajo v dokumentu (ime in priimke, naslov, emšo,..) in na podlagi katerih je oseba določljiva.

Glede na to, da je prosilec zahteval podatke za poimensko navedene osebe in lokacijo objekta, IP ugotavlja, da delni dostop ni mogoč, saj varovanih osebnih podatkov ni mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost. Kot je pravilno opozoril organ prosilec zahteva podatke za točno določene objekte in njihove lastnike, zato bi že razkritje posameznega podatka iz izpiska lahko razkrilo varovane osebne podatke kakor tudi davčno tajnost.

5. Zaključek

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.

Na podlagi 1. odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Ker se je konkretni postopek začel na zahtevo prosilca, pomeni, da prosilec sam nosi svoje stroške tega postopka. Skladno s povedanim je IP odločil, da se zahteva prosilca za povrnitev stroškov zavrne, kakor izhaja iz druge točke izreka te odločbe.

V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve.