prosilec - Občina Hoče - Slivnica

Številka: 090-204/2026/4

Datum: 14. 8. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, š. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilka), z dne 22. 4. 2026, zoper odločbo Občine Hoče - Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče, (v nadaljevanju organ), št. 090-0007/2026-2 z dne 20. 4. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilke z dne 22. 4. 2026 se ugodi in se odločba Občine Hoče - Slivnica, št. 090-0007/2026-2 z dne 20. 4. 2026 v 1. točki izreka odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati, v elektronski obliki, na njen elektronski naslov, naslednji dokument: Zahtevek za plačilo odškodnine, znak: G/G, Maribor, 18. 3. 2026.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilka je dne 24. 3. 2026 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero je zahtevala kopijo tožbe, ki jo je organ vložil proti Republiki Sloveniji (ali kateremu drugemu organu »država«) v zvezi s projektom učne poti v Pivoli oziroma izgubo 350.000 EUR, kot izhaja iz medijskih objav »Zakaj občina Hoče-Slivnica zaradi izgubljenih 350 tisoč evrov toži državo« (Večer vir: https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-zakaj-obcina-hoce-slivnica-zaradi-izgubljenih-350-tisoc-evrov-tozi-drzavo-10409309 in RTV SLO vir: https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/175207870?s=tv), ali kako drugače poimenovan dokument, ki se nanaša na vsebino tožbe, o kateri v sredstvih javnega obveščanja naznanja župan Občine Hoče Slivnica, …….

(2) Organ je dne 20. 4. 2026 izdal odločbo št. 090-0007/2026 - 2, s katero je s prvo točko izreka zavrnil zahtevo za dostop do kopije tožbe, ki jo je Občine Hoče Slivnica vložila proti Republiki Sloveniji v zvezi s projektom učne poti v Pivoli. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je podana izjema iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ navaja, da se zahtevani dokument nanaša na podatek – tožbo, ki je bila sestavljena zaradi sodnega postopka, ki še ni zaključen. Organ ocenjuje, da bi razkrijte zahtevanega podatka škodovalo nadaljnji izvedbi postopka.

(3) Prosilka je dne 22. 4. 2026 zoper odločbo št. 090-0007/2026 – 2 z dne 20. 4. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) vložila pritožbo. Meni, da je obrazložitev pavšalna, da gre za zadevo javnega interesa, da je podan okoljski vidik in pravica javnosti do obveščenosti.

(4) Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 12. 5. 2026, kot pravočasno, dopustno in dovoljeno, z dopisom št. 090-0007/2026-4 z dne 12. 5. 2026, odstopil IP v pristojno reševanje. Ob tem je poslal dokumente zadeve.

(5) IP je zaradi razjasnitve dejanskega stanja, s pozivom, št. 090-204/2026/2 z dne 13. 8. 2026, organ pozval na podajo pojasnil in posredovanje dokumentacije. V pozivu je IP navedel, da je v izpodbijani odločbi organ kot zahtevani dokument prepoznal odškodninski zahtevek, ki ga je naslovil na Državno odvetništvo, dostop do njega pa v celoti zavrnil zaradi izjeme varstva sodnega postopka. Za uporabo izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ mora biti izpolnjen tudi pogoj, da bi razkritje zahtevanih podatkov škodovalo izvedbi konkretnega sodnega postopka. Ker je ugotovitev okoliščin, ki opredeljujejo morebitno škodo za izvedbo sodnega postopka, pridržana sodišču, ki v postopku odloča, je treba zaprositi sodišče za obrazloženo mnenje glede razkritja zahtevanih dokumentov. Če tega ne stori v postopku organ, v pritožbenem postopku to opravi IP in pozove sodišče. Ker iz izpodbijane odločbe in prejetih dokumentov ne izhaja, na katerem sodišču in pod katero opravilno številko se postopek vodi, je IP za pripravo poziva sodišču organ pozval na dostavo podatka o tem, na katerem sodišču in pod katero opravilno številko se postopek vodi.

(6) Organ je istega dne IP, z dopisom št. 090-0007/2026-9, seznanil, da je organ v marcu 2026 vložil zahtevek za plačilo odškodnine na Državno odvetništvo RS (opravilna številka zadeve je PCG-179/2026), ki je bil zavrnjen. Tožba je v pripravi in organ pričakuje, da bo vložena v roku štirinajst dni.

Pritožba je utemeljena.

(7) IP kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo organa preizkusi v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in v mejah pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(8) IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa ter vprašanje načina seznanitve, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja ter vprašanje načina seznanitve.

(9) V obravnavanem primeru med organom in prosilko ni sporno, da gre za informacije iz delovnega področja organa in da je organ zavezanec, ter da organ z zahtevano informacijo razpolaga, sporno pa ostaja, ali gre za informacijo, ki je prosto dostopna, saj je organ v izpodbijani odločbi dostop v celoti zavrnil zaradi varstva sodnega postopka.

(10) Ker je organ posredovanje zahtevanega dokumenta zavrnil iz razloga obstoja izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se je IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali je navedena izjema podana.

Po navedeni izjemi se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:

(1) zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in

(2) razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka.

IP najprej pojasnjuje, da mora organ v primeru, ko se sklicuje na navedeno izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, izkazati izpolnjevanje obeh pogojev. Pri tem mora v okviru prvega pogoja izkazati, kateri sodni postopek teče v zvezi z zahtevanim dokumentom, predvsem pa mora biti zahtevani podatek pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega postopka, kar pomeni, da ne gre za podatke, s katerimi organ razpolaga iz drugih razlogov, niso pa del konkretnega sodnega postopka. Drugačna razlaga navedene izjeme je povsem nesprejemljiva, saj bi sicer lahko vsi dokumenti potencialno sodili pod to izjemo in bi načelo prostega dostopa izgubilo svoj smisel.

Glede drugega pogoja navedene izjeme oziroma oprave t.i. škodnega testa pa IP pojasnjuje, da je po ustaljeni praksi IP[1] za oceno škode, ki bi z razkritjem informacij nastala za postopek, pristojen organ, pred katerim teče tak sodni postopek. Enako je tudi stališče sodne prakse Upravnega sodišča[2], iz katere izhaja, da lahko le organ, pred katerim konkretni sodni postopek poteka, pojasni, ali bi z razkritjem zahtevanega dokumenta lahko nastale škodne posledice za izvedbo sodnega postopka ter kakšne bi te posledice bile.

(11) IP po pregledu dokumentacije, ki jo je posredoval organ, ugotavlja, da v obravnavanem primeru za obstoj zatrjevane izjeme ni podan noben od obeh pogojev. Najprej IP ugotavlja, da pravdni, nepravdni ali drug sodni postopek ni v teku. To izhaja iz zahtevanega dokumenta, saj je razvidno, da je organ kot zahtevani dokument prepoznal »Zahtevek za plačilo odškodnine«, ki ga je na podlagi 27. člena Zakona o državnem odvetništvu (Ur. l. RS št. 23/17) vložil na Državno odvetništvo kot predpravdni zahtevek. Slednji določa, da kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Predhodni postopek je postopek poskusa mirne rešitve spora, v katerem sta stranki država ali državni organ in kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu. Predhodni postopek se začne na dan, ko državno odvetništvo prejme predlog iz prvega odstavka tega člena. Predhodni postopek je pogoj za uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu pristojnemu sodišču ali drugemu organu predloži potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže. Ker je zahtevani dokument predpravdni dokument, ki se vloži pred začetkom postopka, je zaključiti, da se sodni postopek še ni začel. Da pravdni postopek še ni bil v teku, izhaja tudi iz pojasnila organa, ki navaja, da je tožba v pripravi in, da organ pričakuje, da bo vložena v roku 14 dni. Organ je zavzel napačno stališče, da je izjemo po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ mogoče razlagati širše in jo aplicirati tudi na druge postopke, ki nimajo narave sodnih postopkov, kar pa ne drži. Ob tem IP pojasnjuje, da je tudi sodna praksa[3] že večkrat zavzela stališče, da je treba vse izjeme od prostega dostopa razlagati restriktivno oziroma ozko in jih ni dovoljeno širiti na primere, ki so taksativno naštetim izjemam v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, bistveno podobni.

(12) Ne glede na to, da v obravnavanem primeru izjema iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ni podana že iz razloga, ker sodni postopek ni v teku, pa IP ugotavlja, da organu ni uspelo izkazati niti obstoja drugega pogoja, to je, da bi razkritje zahtevka za plačilo odškodnine škodovalo izvedbi sodnega postopka. Namreč ugotovitev okoliščin, ki opredeljujejo morebitno škodo za izvedbo sodnega postopka, je pridržana sodišču, ki v postopku odloča, zato je treba zaprositi sodišče za obrazloženo mnenje glede razkritja zahtevanih dokumentov. Če tega ne stori v postopku organ, v pritožbenem postopku to opravi IP in pozove sodišče. Ker pa postopek pred sodiščem ne teče, sodišče ne more oceniti, ali bi razkritje »Zahtevka za plačilo odškodnine« škodovalo izvedbi sodnega postopka in tako škoda za tek sodnega postopka ni izkazana. Ob tem je IP tudi upošteval, da je organ kot zahtevani dokument prepoznal »Zahtevka za plačilo odškodnine« glede katerega je Državno odvetništvo zahtevek že zavrnilno. Organ pa navaja, da je tožba šele v pripravi in pričakuje, da bo šele vložena v roku 14 dni. Na sodišče bo vložena tožba in ne dokument »Zahtevka za plačilo odškodnine«, ki ga je kot zahtevani dokument prepoznal organ, torej sploh ne gre za isti dokument, za katerega bi potencialno organ lahko zatrjeval izjemo varstva sodnega postopka. Prav tako pa se je glede dokumenta »Zahtevek za plačilo odškodnine« organ oziroma njegov predstojnik že obširno javno izjavljal. Iz medijskega poročanja so razvidni bistveni vsebinski poudarki pravne argumentacije, ki jo tudi »Zahtevek« zastopa. IP tako ugotavlja, da organu zatrjevane škode za postopek ni uspelo izkazati, zato ni izpolnjen tudi drugi pogoj za obstoj izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ posledično pa zatrjevana izjema ni podana. Z navedeno odločitvijo IP tudi sledi svoji ustaljeni praksi glede izjeme varstva sodnega postopka (glej npr. določbo IP št. 090-96/2023/2 z dne 9. 5. 2022).

(13) IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane druge izjeme po 5.a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje niso podane, niti jih ni zatrjeval organ. Iz vsebine zahtevanega dokumenta izhaja navedba odvetniške družbe, ki nastopa kot pooblaščenec organa. V zvezi s tem iz prakse IP izhaja, da podatki o odvetnikih ne predstavljajo varovanih podatkov. Ti podatki so javno dostopni v imeniku odvetnikov, ki je objavljen na spletni strani Odvetniške zbornice Slovenije in tudi v javno dostopnem Poslovnem registru Slovenije.

(14) Upoštevaje vse navedeno IP ugotavlja, da je pritožba prosilke utemeljena, zato ji je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP ugodil in organu naložil posredovanje dokumenta: »Zahtevek za plačilo odškodnine, znak: G/G, Maribor, 18. 3. 2026«.

(15) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(16) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke

[1] Npr. odločbe IP 090-235/2016, 090-20/2015, 090-149/2016.

[2] Sodbe U 62/2007 in U 664/2007.

[3] Npr. v sodbi, št. I U 1176/2010-12 z dne 30. 11. 2011, št. U 2111/2008-13 z dne 2. 6. 2010.