prosilec - Občina Hoče Slivnica

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala dopis, s katerim je prišlo do odstopa od pogodbe in pritožbo organa zoper ta odstop. Organ se je pri zavrnitvi skliceval na izjemo dokumenta v nastajanju, varstva upravnega postopka in da prosilka zlorablja institut dostopa do informacij javnega značaja. IP je ugotovil, da izjeme po ZDIJZ niso podane in organu naložil, da prosilki posreduje zahtevana dokumenta v celoti.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-19/2025/4

Datum:   7. 2. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 20. 1. 2025, zoper odločbo Občine Hoče Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče (v nadaljevanju: organ), št. 090-0001/2025-3 z dne 20. 1. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo     

ODLOČBO:

1.      Pritožbi prosilke z dne 20. 1. 2025 se ugodi in se odločba Občine Hoče Slivnica št. 090-0001/2025-3 z dne 20. 1. 2025 odpravi ter se odloči: »Organ je dolžan prosilki v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati:

- Odstop od pogodbe št. C2180-23-080144 o dodelitvi sredstev za sofinanciranje projekta »Ureditev tematske in pohodne poti ob lipovem drevoredu«, št. 322-34/2023/14 z dne 2. 12. 2024 in

- Pritožbo zoper odstop or pogodbe št. C2180-23-080144 o dodelitvi sredstev za sofinanciranje projekta »Ureditev tematske in pohodne poti ob lipovem drevoredu«, št. 43001-0016/2023-119 z dne 19. 12. 2024.«

2.      V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.      

Obrazložitev:

(1) Prosilka je 23. 12. 2024 od organa zahtevala, da ji v elektronski obliki pošlje:

- Sklep o odstopu od pogodbe o sofinanciranju projekta izgradnje tematske in pohodne poti ob lipovem drevoredu v Pivoli in

- Pritožbo Občine Hoče Slivnica na Sklep o odstopu od pogodbe o sofinanciranju projekta izgradnje tematske in pohodne poti ob lipovem drevoredu v Pivoli.

(2) Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 090-0001/2025-3 z dne 20. 1. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) in zahtevo prosilke zavrnil. Ugotovil je, da ker organ še ni prejel odgovora MGTŠ glede svoje pritožbe, bi razkritje dokumentov škodovalo izvedbi projekta in organu bi lahko nastale finančne posledice. Iz pisanj prosilke je namreč razvidno, da želi organu škodovati. Organ je dostop zavrnil na podlagi 7. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za dokument, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Prav tako gre za dokument, ki izpolnjuje kriterije za določitev dokumenta v izdelavi na podlagi Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja. Gre namreč za dokument, ki ga še ni podpisala in odposlala ali drugače zaključila uradna oseba organa, ki je pooblaščena za odločanje, za kar gre pri zahtevani informaciji.

(3) Zoper izpodbijano odločbo je prosilka 20. 1. 2025 vložila pritožbo. V njej je navedla, da razkritje dokumentov ne more škodovati izvedbi projekta, saj je ministrstvo že odstopilo od pogodbe, torej so finančne posledice za organ že nastale. Razlogi, zakaj je ministrstvo odstopilo, niso znani, oz. so v medijih navedenih različni razlogi, s katerimi bi se prosilka želela seznaniti. Prosilka je bila mnenja, da organ zavlačuje in se sklicuje za dokument, ki je v postopku izdelave, pri čemer sta oba dokumenta, ki ju je prosilka zahtevala že izdelana in bila tudi že posredovana občini oz. ministrstvu.

(4) Organ je pritožbo prosilke odstopil v reševanje IP z dopisom št. 090-0001/2025-8 z dne 23. 1. 2025, zahtevane dokumente pa je na podlagi poziva IP odstopil dne 3. 2. 2025.

Pritožba je utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilka v obravnavani zadevi izpodbija odločitev organa v celoti, in sicer ker meni, da zatrjevane izjeme niso podane.

(6) Dokumenta, ki sta predmet presoje v pritožbenem postopku sta:

- Odstop od pogodbe št. C2180-23-080144 o dodelitvi sredstev za sofinanciranje projekta »Ureditev tematske in pohodne poti ob lipovem drevoredu«, št. 322-34/2023/14 z dne 2. 12. 2024 (v nadaljevanju Odstop od pogodbe) in

- Pritožba zoper odstop or pogodbe št. C2180-23-080144 o dodelitvi sredstev za sofinanciranje projekta »Ureditev tematske in pohodne poti ob lipovem drevoredu«, št. 43001-0016/2023-119 z dne 19. 12. 2024 (v nadaljevanju Pritožba zoper odstop).

(7) Za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

- informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

- organ mora z njo razpolagati in

- nahajati se mora v materializirani obliki.

Navedeni pogoji v obravnavani zadevi za dokumenta iz tč. 13 te odločbe so izpolnjeni, slednje med strankami tudi ni bilo sporno.

(8) Glede navedb organa, da je prosilka zelo aktivna na socialnih omrežjih glede nasprotovanja projektu izgradnje tematske in pohodne poti, kar naj bi škodilo organu, IP ugotavlja, da slednje ni razlog za zavrnitev zahteve prosilke. Institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja po petem odstavku 5. člena ZDIJZ se presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora obravnavane pravice. Presoja obstoja zlorabe pravice je institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba torej razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo zahteve prosilca obravnaval v skladu z določbami ZDIJZ.

(9) Zgolj dejstvo, da je določena tematika v javnosti bolj odmevna in posamezniki ali prosilci po ZDIJZ o tej tematiki tudi javno pišejo po socialnih omrežjih, v zvezi s tem postavljajo vprašanja in odpirajo širšo razpravo, ne pomeni, da gre za vprašanja, ki niso utemeljena, ki bi jih lahko šteli kot ideološko obarvana, šikanozna ali škodljiva. Prav tako samo po sebi ni napačno, če prosilec oceni, da določeno ravnanje organa ni ustrezno in v zvezi s tem poda mnenje, ki je nasprotno temu, ki ga zasleduje organ. Ti razlogi ne zadostujejo stopnji ugotovitve, da bi šlo pri obravnavani zadevi za šikanozno zahtevo, ki je namenjena izključno škodovanju organu. Pri tem IP opozarja na stališče Upravnega sodišča RS v sodbi III U 117/2021-38, v kateri je navedlo, da je žalitev organa ali uradne osebe treba razumeti kot poseg v dostojanstvo organa, kot na primer njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti[1]. Varovana dobrina ni čast in dobro ime konkretne uradne osebe, temveč sta varovani dobrini zaupanje v upravne organe in njihova avtoriteta. Objektivno merilo pri presoji, ali je vloga žaljiva je, ali je izjavljanje v vlogi tako, da lahko ogrozi oziroma spodkoplje avtoriteto in ugled organa ali uradne osebe, pri tem zadostuje, če vlagatelj žali delo organa ali uradne osebe na splošno. Prosilka v zahtevi ni uporabila neprimernega izražanja, njena stališča na socialnih omrežjih glede tematike, ki je tudi v širši javnosti sprožila debato, pa v navedenem obsegu in v obravnavani zadevi ne presegajo takšne stopnje, kjer bi bilo mogoče govoriti o zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja.

(10) IP je v nadaljevanju presojal tudi zakonske izjeme, na podlagi katerih je organ dostop do dokumentov zavrnil, in sicer izjemo varstva upravnega postopka in izjemo dokumenta v izdelavi.

O izjemi varstva upravnega postopka

(11) Za izjemo varstva upravnega postopka po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:

- upravni postopek, v zvezi s katerim je bil sestavljen zahtevan podatek, je v teku ter

- razkritje podatka bi škodovalo izvedbi upravnega postopka.

Namen citirane izjeme je namreč v zagotovitvi nemotene izvedbe upravnega postopka.

(12) IP ugotavlja, da v obravnavani zadevi ni šlo za upravni postopek. Upravni postopek je namreč namenjen urejanju procesnih razmerij med oblastnim organom in drugimi udeleženci upravnega postopka, ko se odloča o upravni zadevi, to je pravici, pravni koristi ali obveznosti s področja upravnega prava. Iz obravnavane zadeve izhaja, da je organ kandidiral na Javnem razpisu za sofinanciranje vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti v turističnih destinacijah. Postopek in način izbora projektov ni bil določen v ZUP, temveč v javnem razpisu (7. tč. javnega razpisa tako vsebuje poglavje »Merila za ocenjevanje vlog ter postopek in način izbora projektov«). IP pri tem opozarja tudi na 20. tč. javnega razpisa, ki določa, da so vsi podatki iz vlog, ki jih komisija odpre, informacije javnega značaja, razen poslovne skrivnosti, osebni podatki in morebitne druge izjeme, pri čemer se lahko poslovna skrivnost nanaša na posamezen podatek, ne more pa se nanašati na celotno vlogo. Slednje kaže na to, da tudi samo ministrstvo, ki je objavilo razpis, podatkov iz samega razpisa ni štelo za informacije, ki bi jih bilo treba pred zaključkom javnega razpisa ali po njem, šteti za varovane informacije.

(13) Občina in ministrstvo sta na podlagi javnega razpisa sklenila pogodbo o dodelitvi sredstev, v njej pa sta uredila medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti glede sofinanciranja in izvajanja predmetne investicije. Odstop od pogodbe ne predstavlja dejanja v upravnem postopku in pritožba zoper navedeni odstop prav tako ne predstavlja pritožbe v upravnem postopku, ki bi se presojala skladno z določbami ZUP. Gre namreč za pogodbene obveznosti med dvema javnopravnima subjektoma in razloge, s katerimi eden utemeljuje neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti ali razpisnih pogojev, zaradi česar so nastopili razlogi za odstop od pogodbe, drugi pa podaja nasprotne razloge, ki odstopa od pogodbe ne utemeljujejo. Tovrstnih informacij ni mogoče šteti za informacije, ki bi bile pridobljene ali sestavljene zaradi upravnega postopka, saj odstop od pogodbe ali nestrinjanje s tem ne predstavlja upravnega postopka.

(14) Glede na navedeno IP zaključuje, da zatrjevana izjema v obravnavani zadevi ni podana. Zahtevani dokumenti namreč niso bili pripravljeni ali sestavljeni zaradi upravnega postopka, razkritje podatkov pa izvedbi upravnega postopka tudi ne more škodovati, saj se upravni postopek v tej zadevi sploh ne vodi.

O izjemi dokumenta v izdelavi

(15) Opredelitev izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ima tri elemente, ki morajo biti podani kumulativno:

- dokument mora biti še v postopku izdelave,

- dokument mora biti še predmet posvetovanja,

-  specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine).

(16) Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, vsebuje Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16 in nasl.; v nadaljevanju Uredba), ki v 4. členu določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, štejejo podatki v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je v skladu z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.

(17) IP je vpogledal v predložena dokumenta in ugotovil, da gre pri obeh dokumentih za že izdelana in zaključena dokumenta, podpisana s strani odgovornih oseb in odposlana naslovnikom zunaj organa, ki ju je ustvaril. Pri odstopu od pogodbe z dne 2. 12. 2024 gre za vsebinsko in celovito zaključen dokument, ki ga je ustvarilo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, podpisal ga je minister, da je bil dokument tudi odposlan pa izkazuje žig organa, ki je navedeni dokument prejel 16. 12. 2024. Glede navedenega dokumenta tako ni mogoče govoriti o tem, da bi se dokument šele izdeloval, da bi bil predmet posvetovanja pri ministrstvu glede vsebine, ki naj jo ta dokument vsebuje ali da bi bil v fazi osnutka. Enako velja tudi za Pritožbo zoper ta odstop. Tudi navedeni dokument je zaključena celota, ki ni več v fazi priprave in posvetovanja glede vsebine, ki naj jo pritožba vsebuje, dokument je podpisan s strani direktorice občinske uprave in župana in kot tak zaključen. Glede na obrazložitev organa je mogoče nedvomno sklepati, da je navedeno pritožbo organ tudi že odposlal naslovniku.

(18) Glede na zgoraj navedeno IP ugotavlja, da zahtevana dokumenta predstavljata zaključeno celoto in sta bila opremljena s podpisi odgovornih oseb, že posredovana izven služb organa, zaradi česar izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ že iz teh razlogov ni mogoče uporabiti, prav tako niso izpolnjeni niti pogoji, ki jih določa omenjena Uredba.

(19) IP je po uradni dolžnosti preveril, ali je podana katera od drugih izjem in ugotovil, da te niso podane. Dokumenta sicer vsebujeta določena imena in priimke, vendar ne gre za varovane osebne podatke po 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj so to imena in priimki javnih uslužbencev ali funkcionarjev, zakonsko podlago za njihovo razkritje pa vsebuje 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Imena in priimki samostojnih podjetnikov pa ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov posameznikov, ampak ti v dokumentu nastopajo kot podatki poslovnih subjektov, ki so javno objavljeni v Poslovnem registru Slovenije in kot takšni niso varovani v okviru izjeme varstva osebnih podatkov.

(20) IP je na podlagi navedenega ugotovil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je pritožbi prosilke ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilki posredovati dokumente, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

(21) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(22) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Enako je stališče Vrhovnega sodišča RS v sodbi U 12/2008.