prosilec - Občina Hajdina
+ -Številka: 090-241/2025
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Organ je zaradi neobstoja zahtevane dokumentacije tj. izpisov javnih listin, iz katerih izhaja temelj in višina stroškov opravljanja storitev konkretnega redarstva, zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V pritožbenem postopku je IP vpogledal v izpise stroškov organa in ugotovil, da organ z zahtevanimi informacijami resnično ne razpolaga, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-241/2025/6
Datum: 30. 7. 2025
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 26. 5. 2025, zoper odločbo Občine Hajdina, Zgornja Hajdina 44 a, 2288 Hajdina (v nadaljevanju organ), št. 0901-39/2025-2 z dne 14. 5. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O
1. Pritožba prosilca z dne 26. 5. 2025 zoper odločbo Občine Hajdina, št. 0901-39/2025-2 z dne 14. 5. 2025, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
(1) Prosilec je dne 14. 4. 2025 na organ naslovil zahtevo za posredovanje fotokopij javnih listin, iz katerih izhaja temelj in višina stroškov opravljanja storitev: Mestno redarstvo Ptuj za opravljene svoje storitve v imenu in račun Občine Hajdina oz. v kateremkoli imenu in računu za opravljene storitve za Občino Hajdina, in sicer za obdobje od dne 1. 11. 2010 do dne 14. 4. 2025.
(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 0901-39/2025-2 z dne 14. 5. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zaradi neobstoja dokumentacije posredovanje slednje zavrnil. V izpodbijani odločbi je organ v skladu z ZDIJZ opredelil informacijo javnega značaja in pojasnil, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga in ni dolžan opravljati poizvedb, niti ni dolžan pridobivati dokumentov od drugih, saj je zavezan odločati zgolj o dostopu do dokumentov, ki se nahajajo v njegovi posesti. Iz navedenega sledi, da zahtevana dokumentacija ne izpolnjuje pogojev informacije javnega značaja in je zato organ prosilcu ne more posredovati (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ). Prav tako je organ pojasnil, da je medobčinsko redarstvo organizirano kot notranja organizacijska enota Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju (v nadaljevanju SOU SP). Občina Hajdina je zgolj ena izmed soustanoviteljic SOU SP, način financiranja pa je določen z Odlokom o ustanovitvi SOU SP (Uradni list RS, št. 58/18 in 6/24). Organ je v nadaljevanju pojasnil, da SOU SP plačuje zgolj sorazmerni del plač in prispevkov zaposlenih, ki izvajajo naloge za organ in del njihovih materialnih stroškov. SOU SP za organ izstavi e-zahtevek, ki vključuje obveznosti za vse naloge, ki jih je organ prenesel na SOU SP (ne samo za občinsko redarstvo kot samostojno enoto). Organ tako poravna svoje obveznosti glede na namen: »za plače«, »za prispevke«, »za materialne stroške« in »za nabavo«. Posebej ni izraženo z zneski, kakšne so obveznosti samo za izvajanje nalog občinskega redarstva, zneski so podani v skupnih zneskih za izvajanje vseh nalog. Organ je poudaril, da z dokumentacijo s prikazom ločenih podatkov plačil organa za izvajanje izključno nalog občinskega redarstva tako ne razpolaga.
(3) Zoper navedeno odločbo organa je prosilec dne 26. 5. 2025 vložil pritožbo, s katero odločbo izpodbija v celoti. Prosilec navaja sum, da organ z zahtevano dokumentacijo razpolaga, vendar jo, zaradi poskusa prikrivanja resničnih podatkov, ne želi posredovati.
(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca z dopisom št. 0901-39/2025-4 z dne 28. 5. 2025 odstopil v pristojno reševanje.
(5) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ z dopisom št. 090-241/2025/2 z dne 4. 6. 2025 pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovor organa je IP prejel dne 10. 6. 2025. Po preučitvi posredovane dokumentacije in pojasnil je IP ugotovil, da slednjega od organa še vedno ni prejel v celoti, zato je organ, dne 28. 7. 2025 ponovno zaprosil za posredovanje manjkajočih dokumentov oz. pojasnil v zadevi. Organ je navedeno dokumentacijo oz. pojasnila IP posredoval dne 30. 7. 2025.
Pritožba ni utemeljena.
(6) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(7) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato v nadaljevanju ugotavlja, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja. Organ je namreč zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja zavrnil zaradi neobstoja dokumentov.
(8) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
(9) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo.
(10) V zvezi z reševanjem obravnavane pritožbe je IP, kot omenjeno, organ pozval, da mu posreduje dokumente, ki ustrezajo zahtevi prosilca z dne 14. 4. 2025 ter posamezna pojasnila, ki se tičejo predmetne zadeve.
(11) Odgovoru z dne 10. 6. 2025 je organ priložil izpise stroškov (kartice finančnega knjigovodstva) za dobavitelja Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju za obdobje med 1. 11. 2010 in 14. 4. 2025, iz katerih jasno izhaja, da navedena dokumentacija resnično ne vsebuje podatkov, ki jih je zahteval prosilec, tj. temelj in višina stroškov opravljanja storitev: Mestno redarstvo Ptuj, za opravljene storitve v imenu in račun Občine Hajdina oz. v kateremkoli imenu in računu za opravljene storitve za Občino Hajdina, in sicer za obdobje od dne 1. 11. 2010 do dne 14. 4. 2025. Organ je odgovoru z dne 10. 6. 2025 priložil tudi izpis stroškov za dobavitelja Mestno redarstvo Ptuj za obdobje med 1. 1. 2013 in 14. 4. 2025, iz katerega je razvidno, da za navedenega dobavitelja v računovodskem programu ni zadetkov. IP je organ dne 28. 7. 2025 pozval k ponovnem posredovanju izpisa stroškov za dobavitelja Mestno redarstvo Ptuj, saj je organ za navedenega dobavitelja zajel časovno obdobje, ki ni skladno s časovnim obdobjem, ki ga je v zahtevi navedel prosilec, tj. obdobje med 1. 11. 2010 in 14. 4. 2025. Organ je dne 30. 7. 2025 IP posredoval pojasnilo, da zahtevanega izpisa dokumentacije ne more posredovati, saj z navedenim ne razpolaga. Organ je namreč prešel na nov informacijski sistem delovanja, izpis iz prejšnjega informacijskega sistema pa tako ni več mogoč. Na podlagi navedenega je organ tako priložil vso dokumentacijo, s katero razpolaga, podatkov s katerimi ne razpolaga, pa ne more posredovati, ne IP ne prosilcu.
(12) Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa IP ne dvomi v navedbe, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevano dokumentacijo ni razpolagal. IP se je o tem prepričal z vpogledom v kartice finančnega knjigovodstva organa, katerih vsebina potrjuje navedbe organa v izpodbijani odločbi, da SOU SP za organ izstavi e-zahtevek, ki vključuje obveznosti za vse naloge, ki jih je organ prenesel na SOU SP (ne samo za občinsko redarstvo kot samostojno enoto). IP tako ugotavlja, da nikjer ni posebej navedeno, kakšne so obveznosti organa izključno za izvajanje nalog občinskega redarstva, ker so zneski podani v skupnih zneskih za izvajanje vseh nalog SOU SP. Takšen način obračunavanja sredstev za delovanje SOU SP je določen tudi v IV. poglavju Odloka o ustanovitvi SOU SP (Uradni list RS, št. 58/18 in 6/24), na katerega se pravilno sklicuje tudi organ v izpodbijani odločbi. Iz celotne pritožbene zadeve torej ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati.
(13) IP še pojasnjuje, da je smisel dostopa do informacij javnega značaja treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, kot je pojasnjeno že zgoraj, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa, torej v obravnavanem primeru v vprašanje, ali je na ustrezen način urejeno zagotavljanje sredstev za delo SOU SP oziroma občinskega redarstva kot samostojne enote. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se torej lahko presoja le vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki. IP ni pristojen ugotavljati, ali je način zagotavljanja sredstev za delo SOU SP oziroma občinskega redarstva kot samostojne enote urejen pravilno in skladno s predpisi. Ugotavljanje, zakaj ima organ na določen način urejeno to področje oziroma, ali bi organ moral razpolagati tudi z informacijami, ki jih zahteva prosilec v obravnavani zadevi, je torej v pristojnosti drugih organov.[1]
(14) Upoštevaje vse navedeno IP ugotavlja, da je odločitev organa pravilna, zato je pritožbo prosilca na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.
(15) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
(16) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav
namestnica pooblaščenke
[1] Smiselno enako stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi pod opr. št. IU 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017.