prosilec - Občina Hajdina

POVZETEK:

IP je pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil, ker organ z drugimi dokumenti, kot tistimi, ki jih je prosilcu že posredoval, ne razpolaga.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-34/2025/10

Datum: 6. 3. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi ….. (v nad. prosilec), z dne 30. 1. 2025, zoper odločbo Občine Hajdina, Zgornja Hajdina 44/a, 2288 Hajdina (v nad. organ), št. 0901-82/2024-2 z dne 28. 1. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 20. 1. 2025, zoper odločbo Občine Hajdina, št. 0901-82/2024-2 z dne 28. 1. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 13. 12. 2024 na organ naslovil zahtevo za posredovanje:

- javnih listin, iz katerih bo razvidna specifikacija opravljenih storitev, kar predstavlja račune/dobavnice potrjene s strani organa za prejemnika …., morebitne naročilnice organa in morebitne pogodbe sklenjene med organom in navedenim podjetnikom, vse za obdobje od 2. 10. 2010 do 31. 12. 2016,

- podatkov, ki se nanašajo na obračunano in plačano sejnino, izplačilo vseh dodatkov in morebitne kilometrine, za svetnika …. iz naselja Draženci v občini Hajdina, in sicer za obdobje od 2. 10. 2010 do 31. 12. 2016.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo, št. 0901-82/2024-2 z dne 28. 1. 2025, s katero je zahtevi prosilca iz druge alineje delno ugodil in mu posredoval seznam plačil za opravljanje funkcije občinskega svetnika za navedeno obdobje (1. točka izreka). Zahtevo za posredovanje fotokopij javnih listin, iz katerih je razvidna specifikacija opravljenih storitev, kar predstavlja račune/dobavnice potrjene s strani organa za prejemnika ….., morebitne naročilnice organa in morebitne pogodbe sklenjene med organom in navedenim podjetnikom, vse za obdobje od 2. 10. 2010 do 31. 12. 2016, pa je organ zavrnil (2. točka izreka). V obrazložitvi je organ dodatno navedel, da razpolaga z evidenco izplačil občinskemu svetniku … za obdobje od 2. 10. 2010 do dne 31. 12. 2016. Iz seznama so razvidna vsa izplačila, ki jih je svetnik prejel za čas, ko je opravljal funkcijo, ostalih izplačil svetnik ni prejel. Z ostalimi zahtevanimi dokumenti organ tako ne razpolaga, zato je zahtevo prosilca v tem delu zavrnil.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 30. 1. 2025 vložil pritožbo, v kateri navaja, da je bilo v konkretnem primeru nepopolno in nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Iz spletne strani Erar namreč izhaja, da je, v obdobju od 2. 10. 2010 do vložitve predmetne pritožbe, …. s.p. s strani organa prejel nakazanih 89.054,75€.

IP je dne 5. 5. 2025 s strani organa prejel dopis, št. 0901-82/2024-5 z dne 4. 2. 2025, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo prosilca v pristojno reševanje. Dodatno je organ pojasnil, da prosilec v pritožbi navaja znesek 89.054,75€, pri čemer organ opozarja, da gre za znesek za obdobje od leta 2003 do danes, zahteva prosilca pa se nanaša na obdobje od 2. 10. 2010 do 31. 12. 2016, kateri dokumenti so mu že bili posredovani.

Na podlagi poziva IP, št. 090-34/2025/2 z dne 11. 2. 2025, je IP s strani organa, dne 21. 2. 2025, prejel dopis, št. 0901-82/2024-7 z dne 17. 2. 2025, v katerem navaja, da z zahtevanimi računi ne razpolaga.

Dne 25. 2. 2025 je organ IP, po elektronski pošti, v okviru dopisa št. 0901-82/2024-8 z dne 25. 2. 2025, posredoval dodatna pojasnila. Organ je pojasnil, da je bil z izpodbijano odločbo prosilcu posredovan seznam plačil za opravljanje funkcije občinskega svetnika za zahtevano obdobje (od 2. 10. 2010 do 31. 12. 2016). Zneski, razvidni na Aplikaciji za prikaz porabe javnega denarja v RS (Erar), so identični zneskom iz posredovanega seznama in predstavljajo plačilo svetniku …. za opravljanje funkcije člana Občinskega sveta Občine Hajdina. Ostalih izplačil v navedenem obdobju imenovani ni prejel. V skladu s 34.a členom Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) so člani občinskega sveta, župan in podžupan občine občinski funkcionarji. Za opravljanje občinskih funkcij imajo občinski funkcionarji pravico do plače, če funkcijo opravljajo poklicno, ali do plačila za opravljanje funkcije, če funkcijo opravljajo nepoklicno. Članu občinskega sveta, razen podžupanu, pripada sejnina za udeležbo na seji občinskega sveta ali seji delovnega telesa občinskega sveta. Letni znesek sejnin, vključno s sejninami za seje delovnih teles občinskega sveta, ki se izplača posameznemu članu občinskega sveta, ne sme presegati 7,5% plače župana. Pri tem se ne upošteva dodatek za delovno dobo. Občinski svet s svojim aktom določi merila za izplačilo sejnin za člane občinskih svetov, člane delovnih teles občinskega sveta in člane drugih občinskih organov. … je bil na vsakih lokalnih volitvah od leta 2002 izvoljen za člana Občinskega sveta Občine Hajdina. Tako je tudi v obdobju od 2. 10. 2010 do 31. 12. 2016 opravljal funkcijo člana občinskega sveta. Kot izvoljenemu članu Občinskega sveta Občine Hajdina mu pripada plačilo za opravljanje funkcije člana na podlagi ZLS in v skladu s Pravilnikom o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov Občine Hajdina (Ur. l. RS, št. 47/07, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 29/2012, v nad. Pravilnik). Plačilo za opravljanje funkcije člana Občinskega sveta Občine Hajdina je sejnina za udeležbo na seji občinskega sveta oz. seji delovnih teles občinskega sveta in drugih občinskih organov. Letni znesek sejnin, vključno s sejninami za seje delovnih teles občinskega sveta in drugih občinskih organov, ki se izplača posameznemu članu Občinskega sveta Občine Hajdina, ne sme presegati 7,5% letne plače župana. Sejnine se članom Občinskega sveta Občine Hajdina določijo v odstotku glede na osnovno plačo župana za poklicno opravljanje funkcije brez njegovega dodatka za delovno dobo, in sicer za udeležbo na redni seji občinskega sveta 5,52%, udeležbo na izredni seji občinskega sveta 1,38%, predsedovanje seji delovnega telesa občinskega sveta 2,07% in udeležbo na seji delovnega telesa, katerega član je, 1,38%. Za korespondenčno sejo sejnina ne pripada. Plačilo za opravljanje funkcije vključuje tudi stroške prihoda na sejo. Plačilo za opravljanje funkcije se izplačuje na podlagi evidence prisotnosti, in sicer za najmanj 50% časovne prisotnosti na seji. V primeru prekinjene seje, se za nadaljevanje seje izplača 50% plačila za opravljanje funkcije. Podlaga za izplačilo sejnine je evidenca prisotnosti, višina sejnine pa se izračuna v skladu s Pravilnikom. V zakonodaji in v občinskem pravilniku ni določeno, da bi se sklepale oz. izdajale pogodbe, naročilnice ali računi, zato te tudi ne obstajajo.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

Organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi z opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev ali pripravljati analiz ali dokumentov pridobivati od drugih organov. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

IP ob reševanju te pritožbe ni zaznal nobenih razlogov, ki bi vzbujali sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti (računi, dobavnicami, naročilnicami, pogodbami za podjetnika …..),

vendar jih organ prosilcu ne želi posredovati. V okviru pritožbenega postopka je IP s strani organa prejel dva dopisa, z dne 17. 2. 2025 in dne 25. 2. 2025, v okviru katerih je podal podrobnejša pojasnila, zakaj z drugimi dokumenti, kot tistimi, ki jih je prosilcu že posredoval, ne razpolaga. Glede na podana pojasnila organa, ki jih IP v tem delu, v izogib ponavljanju, ponovno ne povzema, ampak se v celoti sklicuje na že zgoraj navedeno, IP ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ z drugimi dokumenti, kot tistimi, ki jih je prosilcu že posredoval, ne razpolaga. Med drugim IP ugotavlja, da je organ pripravljen sodelovati s prosilcem, saj je delu njegove zahteve ugodil, zato ne vidi razloga, zakaj bi prikrival obstoj drugih zahtevanih dokumentov.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Prosilec v pritožbi tudi ne navaja nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazale na to, da organ z zahtevanimi dokumenti dejansko razpolaga, vendar jih prosilcu ne želi posredovati.

Glede pritožbenih navedb prosilca, da iz aplikacije Erar izhaja, da je v obdobju od 2. 10. 2010 do vložitve predmetne pritožbe, …. s strani organa prejel nakazanih 89.054,75€, IP v tem delu še dodaja, da je tekom pritožbenega postopka vpogledal v aplikacijo Erar in ugotovil, da omenjeni znesek, kot to pravilno navaja tudi organ v dopisu št. 0901-82/2024-5 z dne 4. 2. 2025, predstavlja vsoto vseh nakazil organa ….., in sicer od leta 2003 do danes, zahteva prosilca pa se nanaša na obdobje od 2. 10. 2010 do 31. 12. 2016.

Na podlagi navedenega je IP odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke