prosilec - Občina Hajdina

POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje vročilnice, s katero bi bila izkazana vročitev dopisa Občinske volilne komisije. Po preučitvi pritožbe IP ugotavlja, da je ta neutemeljena, saj je organ dopis poslal z navadno pošiljko, zato vročilnica v konkretni zadevi ne obstaja. Organ tako z dokumentom ne razpolaga, zato niso izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-396/2024/2

Datum: 14. 10. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 1. 10. 2024, zoper odločbo Občine Hajdina, Zgornja Hajdina 44a, 2288 Hajdina (v nadaljevanju: organ), št. 0901-23/2024-2, z dne 27. 9. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.   Pritožba prosilca z dne 1. 10. 2024 zoper odločbo Občine Hajdina, št. 0901-23/2024-2, z dne 27. 9. 2024, se zavrne.

2.   Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Organ je dne 9. 8. 2024 prejel zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero prosilec zahteva vse zapisnike in določene dokumente lokalne Občinske volilne komisije Občine Hajdina v povezavi z zadnjimi občinskimi volitvami v občinski svet in volitvami župana v obdobju 2022-2026, ter vse pogodbe, potrjene račune in nakazila organa v zvezi s poslovanjem organa z Odvetniško družbo Čeferin. Dne 20. 8. 2024 je podal delni umik svoje zahteve glede dokumentov Občinske volilne komisije, vztrajal pa je pri posredovanju fotokopije vročilne vročevalca, s katerim je izkazana vročitev dopisa Občinske volilne komisije z dne 23. 11. 2022 in pri posredovanju dokumentov v zvezi z Odvetniško družbo Čeferin.

Organ je o zahtevi prosilca dne 27. 9. 2024 odločil z odločbo št. 0901-23/2024-2 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil iz razloga, da ne razpolaga z vročilnico, s katero bi bila izkazana vročitev dopisa Občinske volilne komisije prosilcu, saj je bil dopis poslan z navadno pošiljko. Zahtevano dokumentacijo glede sodelovanja z Odvetniško družbo Čeferin je organ prosilcu posredoval z dopisom št. 0901-23/2024-3 z dne 27. 9. 2024.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo dne 1. 10. 2024, v kateri navaja, da je izrek odločbe v nasprotju z obrazložitvijo s tem, ko se je direktorica občinske uprave spustila v odločanje o njegovi zahtevi kot pristojna oseba za odločanje o informacijah javnega značaja iz 9. člena ZDIJZ. Dalje navaja, da organ vodi poštno knjigo oddane pošiljke Pošti Slovenije, zato so navedbe organa neutemeljene. Prosilec dvomi v avtentičnost dopisa Občinske volilne komisije in v avtorstvo predsednice komisije. Ponavlja svojo zahtevo iz včerajšnjega dneva po vročitvi obračuna odvetniške družbe Čeferin, sodne odločbe ter pritožbe, za katere je izstavila račune ter ostale informacije javnega značaja v povezavi s tem.

Prosilec je svojo pritožbo vložil neposredno na IP, ta pa jo je dne 1. 10. 2024 z dopisom odstopil organu, v pristojno odločanje, na podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP. Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, dne 8. 10. 2024, odstopil v odločanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v celoti.

IP najprej glede navedb prosilca o pristojni osebi organa za posredovanje informacij javnega značaja pri organu ugotavlja, da je predsednica občinske uprave, ki je podpisana na izpodbijani odločbi, tudi uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja, kot to izhaja iz Kataloga informacij javnega značaja na spletni strani organa, zato so njegove navedbe neutemeljene.

Prav tako prosilec v pritožbi ne more širiti ali spremeniti svoje zahteve za dostop do informacij javnega značaja, kot je to storil prosilec glede zahtevanih dokumentov v zvezi s poslovanjem organa z Odvetniško družbo Čeferin. Prosilec je namreč v svoji zahtevi dne 9. 8. 2024 zahteval pogodbe, potrjene račune in nakazila organa, kar mu je organ z dopisom dne 27. 9. 2024 tudi posredoval. V svoji pritožbi pa zahteva še dodatne informacije javnega značaja (obračune in sodbe ter pritožbe, ki jih je vlagala odvetniška družba). Skladno s 133. členom ZUP in z načelom dispozitivnosti lahko stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom zgolj do odločitve oziroma do izdaje odločbe na prvi stopnji. Ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje (133. člen ZUP). Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, tako ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali zahtevane informacije predstavljajo informacijo javnega značaja v skladu s 4. členom ZDIJZ. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Kot izhaja iz navedene določbe in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

Organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo.

IP po pregledu spisovne dokumentacije ne dvomi v navedbe organa, da z zahtevanim dokumentom (vročilnico, iz katere bi bila izkazana vročitev dopisa) ne razpolaga. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da so dopis Občinske volilne komisije prosilcu poslali po navadni pošiljki, za kar ne obstaja vročilnica. Tudi iz samega dopisa ne izhaja, da je bil vročen po postopku za osebno vročanje ali vročanje z vročilnico. Glede navedb prosilca, da organ vodi poštno knjigo oddane pošte, IP odgovarja, da navedeno ne pomeni dokumenta, na podlagi katerega bi bila izkazana vročitev (torej vročilnice), ampak zgolj popis pošte, ki jo je organ predal v pošiljanje, lahko tudi z različnimi načini pošiljanja in vročanja. IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokument pri organu ne obstaja, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z dokumentom razpolaga, vendar ga v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP).

IP še poudarja, da namen postopka po ZDIJZ ni preverjanje pravilnosti in zakonitosti poslovanja organov, temveč presoja, ali zahtevani dokument obstaja in ali gre za informacijo javnega značaja, glede katere velja prosti dostop. V pritožbenem postopku je tako IP ugotovil, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.

IP je zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke