prosilec - Občina Grad

Številka: 090-96/2026/13

Datum: 18. 6. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE, 3/22 – ZDeb in 85/25; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 17. 12. 2025, zoper odgovor OBČINE GRAD, Grad 172, 9264 Grad (v nadaljevanju: organ), št. 354-63/2025-2 z dne 12. 12. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 17. 12. 2025 se delno ugodi. Odgovor OBČINE GRAD, št. 354-63/2025-2 z dne 12. 12. 2025, se delno odpravi in se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronski obliki posredovati naslednje dokumente:

-       Vlogo za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Grad v letu 2025 – fizične osebe, št. 354-19/2025-1 z dne 14. 5. 2025, na način, da mu posreduje podatke o imenu, priimku in podpisu vlagateljice, vrsti in tipu ter velikosti čistilne naprave, proizvajalcu čistilne naprave in njeni lokaciji (parc. št. in k.o.);

-       Skico lokacije male komunalne čistilne naprave, z dne 14. 5. 2025 (gis.obcina.si);

-       Obračun javnega podjetja PUNGRAD javno komunalno podjetje d.o.o., Bodonci, z dne 16. 7. 2024, na način, da mu posreduje podatke o izdajatelju obračuna, torej zgornji del obračuna, datumu in nazivu obračuna, imenu in priimku naročnika ter podatke o žigu izdajatelja obračuna;

-       Fakturo javnega podjetja PUNGRAD javno komunalno podjetje d.o.o., Bodonci, št. 01-01-24000711 z dne 22. 7. 2024, na način, da mu posreduje podatke o izdajatelju, imenu in priimku prejemnika, številki in datumu izdaje, nazivu dokumenta, opisu predmeta fakture, žigu ter imenu, priimku in podpisu zakonitega zastopnika izdajatelja fakture;

-       Blagajniški prejemek javnega podjetja PUNGRAD javno komunalno podjetje d.o.o., Bodonci, na način, da mu posreduje podatke o prejemniku plačila, datumu prejema plačila, nazivu dokumenta, imenu in priimku plačnika, podatke pri »Zaradi« ter podatke pod »Prejel«;

-       Avansni račun javnega podjetja PUNGRAD javno komunalno podjetje d.o.o., Bodonci, št. 01-01-24000471 z dne 31. 5. 2024, na način, da mu posreduje podatke o izdajatelju, imenu in priimku prejemnika, številki in datumu izdaje, nazivu dokumenta, opisu predmeta, žigu ter imenu in priimku zakonitega zastopnika izdajatelja računa;

-       Blagajniški prejemek javnega podjetja PUNGRAD javno komunalno podjetje d.o.o., Bodonci, na način, da mu posreduje podatke o prejemniku plačila, datumu prejema plačila, nazivu dokumenta, imenu in priimku plačnika, številki fakture pri »Zaradi« ter podatke pod »Prejel«.«.

2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je, na podlagi 4., 5. in tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, z zahtevo z dne 24. 11. 2025 zahteval, da mu organ posreduje dokumente v zvezi s subvencioniranjem male komunalne čistilne naprave (v nadaljevanju: MKČN) na nepremičnini na parceli…. Zahteval je torej dokumente, ki se nanašajo na dodelitev in izplačilo subvencije za MKČN na parceli …, oziroma za objekt na naslovu Vidonci 15a, Grad, s katerimi organ razpolaga ali bi moral razpolagati pri svojem delu v svojih evidencah, arhivih ali zbirkah in so povezani z navedeno subvencijo (npr. vloga, odločba, priloge, računi, morebitni načrti ipd.):

- odločbo, sklep ali drug upravni akt o dodelitvi subvencije za MKČN na parceli … oziroma na navedenem naslovu (z navedbo prejemnika, datuma, višine subvencije in pravne podlage);

- vlogo za dodelitev subvencije za MKČN za navedeni objekt, skupaj s prilogami, v delih, ki se nanašajo na model/tip in proizvajalca MKČN, zmogljivost naprave (PE), tehnično ali projektno dokumentacijo, ki je bila priložena vlogi (npr. tloris, situacija, načrt vgradnje ali druga grafična priloga, iz katere so razvidni dimenzije in lega MKČN na parceli), navedbo izvajalca vgradnje in opis izvedenih del, kolikor so ti podatki navedeni v vlogi ali prilogah;

- pogodbo ali dogovor med Občino Grad in prejemnikom subvencije v zvezi z navedeno MKČN (v delih, ki se nanašajo na predmet subvencije, znesek in obveznosti prejemnika), če je bila sklenjena;

- dokazila o porabi javnih sredstev za subvencijo MKČN na parceli …, in sicer predložene račune, ponudbe ali situacije, ki so bili podlaga za izplačilo subvencije, morebitni odredbi za izplačilo ali drug finančni dokument (npr. izpis iz proračunskega sistema), iz katerega so razvidni datum, znesek in prejemnik izplačila;

- morebitno dodatno projektno ali tehnično dokumentacijo, ki je bila zahtevana ali uporabljena kot podlaga za dodelitev subvencije, in se nanaša na tehnične značilnosti MKČN, lokacijo in gabarite MKČN na parceli ter pogoje umeščanja naprave na zemljišče (npr. odmiki, način priključitve ipd.);

- vsa morebitna pisna soglasja lastnikov ali solastnikov drugih parcel, po katerih poteka cevovod ali na katerih se nahaja del MKČN oziroma pripadajoče infrastrukture (npr. cev, revizijski jašek ipd.), zlasti morebitno soglasje solastnikov skupne dovozne poti parc. št. …, če cevovod za MKČN poteka pod to dovozno potjo ali posega v to parcelo, torej vsa taka soglasja, ki so bila priložena k vlogi za subvencijo ali predložena kasneje v postopku.

Navedel je, da ga pri posredovanju dokumentacije zlasti zanima, ali spis subvencije vsebuje tudi:

- vodno soglasje Direkcije Republike Slovenije za vode ali drugo ustrezno vodno dovoljenje, če je izpust očiščene vode iz MKČN izveden v vodotok ali v tla, ter

- izjavo vlagatelja, da je seznanjen s pogoji javnega razpisa oziroma pravilnika organa (vzdrževanje MKČN, obveznost obratovanja ipd.) ter, da so bile ob zagonu MKČN ukinjene obstoječe greznice za zbiranje gošč iz istega objekta oziroma preurejene za druge dopustne namene.

Če tl dokumenti obstajajo in so sestavni del spisa subvencije, prosi, da se posredujejo skupaj z ostalo dokumentacijo; če ne obstajajo, pa prosi za kratko pojasnilo, da niso del spisa. Zaveda se, da lahko organ skladno z ZDUZ zakrije ali anonimizira osebne podatke (npr. EMŠO, TRR, kontaktne podatke), ki niso potrebni za uresničevanje pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Vseeno pa podatki o porabi javnih sredstev, o vrsti in vsebini sofinanciranega projekta ter tehnični podatki o sofinancirani napravi praviloma predstavljajo informacije javnega značaja, ki naj bodo vključene. Kot način seznanitve je določil elektronsko obliko, skenirane dokumente v PDF obliki na naveden naslov e-pošte.

(2) Organ je o zahtevi prosilca odločil in mu posredoval določeno dokumentacijo z odgovorom št. 354-63/2025-2 z dne 12. 12. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijani odgovor), s katerim mu je posredoval Sklep o dodelitvi subvencije, vlogo za dodelitev subvencije za MKČN v delih, ki se nanaša na model/tip in proizvajalca MKČN ter zmogljivost naprave (PE), pogodbo med organom in prejemnikom subvencije, dokazilo o nakazilu subvencije kot dokazilo o porabi javnih sredstev ter izjavo vlagatelja, da je seznanjen s pogoji javnega razpisa. Navedel je še, da Pravilnik o sofinanciranju nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Grad (v nadaljevanju: Pravilnik) in izveden javni razpis ne zahtevata dodatne projektne in tehnične dokumentacije, da se pisna soglasja lastnikov ali solastnikov drugih parcel ne zahtevajo ter, da vodno soglasje Direkcije Republike Slovenije za vode spis subvencije ne vsebuje, niti ni potrebno.

(3) Prosilec je zoper odgovor organa vložil pritožbo z dne 17. 12. 2025 zaradi delnega molka organa oziroma delne zavrnitve zahteve brez odločbe. Navedel je, da je organ del dokumentacije posredoval, glede preostalega dela pa ni izdal odločbe o delni zavrnitvi in s tem ni omogočil učinkovitega pravnega varstva. Med drugim je priložil kot dokaz obrazec organa »Vloga za sofinanciranje nakupa in vgradnje malin komunalnih čistilnih naprav v letu 2025 - fizične osebe«, iz katerega jasno izhaja, da so med obveznimi prilogami izrecno navedene skica lokacije MČN, računi in dokazila o plačilu, GD/potrdilo ter poročilo o prvih meritvah. Priloga je po njegovih navedbah relevantna izključno za presojo popolnosti odgovora po ZDIJZ, ne kot presoja zakonitosti dodelitve subvencije. Navedel je dokumente, ki mu jih je organ posredoval ter izpostavil, katere dokumente mu organ ni posredoval. Pomen dokumentov (zlasti prve strani vloge in skice lokacije) je po navedbah prosilca v tem, da omogočajo razumevanje lokacije in parcelnih navedb ter preglednost spisa. Nadalje je navedel, da je organ glede preostalega dela zahteve ravnal kot pri delni zavrnitvi (oziroma delnem molku), vendar ni izdal odločbe o delni zavrnitvi po drugem odstavku 22. člena ZDIJZ. Neformalno pojasnilo v dopisu (»spis subvencije ne vsebuje«) pa ne omogoča učinkovitega pravnega varstva, saj ni razvidno, ali organ zatrjuje neobstoj dokumentov, nerazpolaganje, ali dostop zavrača iz drugih razlogov. Tudi če organ meni, da dokumenti ne obstajajo oziroma, da ni izpolnjen kriterij materializirane oblike iz 4. člena ZDIJZ, mora o tem delu zahteve odločiti z odločbo ter v njej jasno navesti, ali gre za neobstoj ali nerazpolaganje, in razloge. Podal je tudi izrecno soglasje za delni dostop na podlagi 7. člen ZDIJZ. Poudaril je, da varstvo osebnih podatkov ne more biti razlog za neizročitev dokumentov v celoti.

(4) Organ je po prejemu pritožbe posredoval IP pritožbo prosilca, njegovo zahtevo in izpodbijani odgovor s prilogami, z e-dopisom z dne 16. 3. 2026, v nadaljnjo obravnavo.

(5) Na poziv IP, št. 090-96/2026/4 z dne 8. 6. 2026, je organ 17. 6. 2026 posredoval IP posamezno zadevno dokumentacijo in dodatno pojasnilo.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(6) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) IP ugotavlja, da je prosilec vložil pritožbo zoper dopis organa št. 354-63/2025-2 z dne 12. 12. 2025, s katerim mu je organ posredoval zahtevane dokumente, ker meni, da mu organ ni posredoval vseh zahtevanih dokumentov.

(8) Kot tako je IP pritožbo prosilca z dne 17. 12. 2025 obravnaval kot pritožbo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZDIJZ v zvezi s četrtim odstavkom 25. člena ZDIJZ. Ta določba namreč dopušča možnost pritožbe tudi v primerih, ko je bilo prosilčevi zahtevi ugodeno (npr. z uradnim zaznamkom, s posredovanjem dokumentov), in organ skladno z ZDIJZ torej ni dolžan izdati odločbe, prosilec pa meni, da prejeta informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi.

(9) V obravnavanem primeru je torej sporno, ali je organ prosilcu posredoval vse dokumente, ki jih je zahteval z zahtevo z dne 24. 11. 2025, torej dokumentacijo, ki se nanaša na izplačilo subvencije za MKČN na parceli št. … oziroma na objektu z naslovom …..

Informacija javnega značaja v obravnavanem primeru

(10) Organ je prosilcu v zvezi z zahtevo z dne 24. 11. 2025 posredoval Sklep o dodelitvi subvencije št. 354-19/2025-3 z dne 5. 6. 2025 (v nadaljevanju: Sklep), del vloge za dodelitev subvencije (ki se nanaša na model/tip) in proizvajalca ter zmogljivost), Izjavo o lastnostih MČKN, Pogodbo o dodelitvi nepovratnih sredstev za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih čistilnih komunalnih naprav v letu 2025, št. 354-19/2025-4 z dne 30. 6. 2025 (v nadaljevanju: Pogodba), Potrdilo o bremenitvi proračuna (v nadaljevanju: Potrdilo) in izjavo vlagateljice.

(11) Pred nadaljnjo presojo IP poudarja, da so tako organi prve stopnje kot tudi IP dolžni odločiti v okviru zahteve prosilca[1] ter, da prosilec v pritožbi ne more širiti ali spremeniti svoje zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Skladno s 133. členom ZUP in z načelom dispozitivnosti lahko stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom zgolj do odločitve oziroma do izdaje odločbe na prvi stopnji. Ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje (133. člen ZUP).

(12) Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(13) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času vložitve zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, ustvarjati novih dokumentov, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov, vendar pa ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov. Torej niti prosilci niti IP nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

(14) IP je v nadaljevanju tako opravil presojo odločitve organa glede na zahtevo prosilca z dne 24. 11. 2025 in posamezne pritožbene navedbe, ki so vezane izključno na opredelitev predmeta zahteve po zahtevi z dne 24. 11. 2025, ter upoštevaje posredovano dokumentacijo, Javni razpis in določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ:

- Organ je prosilcu posredoval Sklep, s čimer je izpolnil prvo točko zahteve.

- V zvezi z vlogo za dodelitev subvencije za MKČN po drugi točki zahteve je prosilec zahteval točno določene podatke, ne celotno vlogo:

• Za zahtevane podatke o modelu/tipu in proizvajalcu MKČN ter zmogljivosti naprave (PE) je organ posredoval prosilcu Izjavo o lastnostih št. 6ČN/2-5, iz katere izhajajo. IP je odločil tudi o dostopu do teh podatkov iz vloge vlagateljice za sofinanciranje, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V bistvu je vloga tista, ki konkretno izkazujejo zahtevane podatke za točno določen objekt, na katerega se nanaša zahteve.

• Posebna tehnična ali projektna dokumentacija po Javnem razpisu za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Grad v letu 2025 (v nadaljevanju: Javni razpis), iz katere bi izhajali podatki o dimenziji in legi MKČN na parceli, ni bila zahtevana, razen skice lokacije male komunalne čistilne naprave (kot dokazilo št. 5). IP je tako odločil, da je organ dolžan posredovati prosilcu tudi to skico, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

• Glede zahtevanih podatkov o navedbi izvajalca vgradnje in opisa izvedenih del pa IP ugotavlja, da organ ni odločil ter, da razpolaga s temi podatki v materializirani obliki, saj jih je IP posredoval 17. 6. 2026. IP je tako odločil, da je organ dolžan posredovati prosilcu še podatke o izvajalcu vgradnje, ki sicer izhajajo iz dokumentov, zahtevanih v okviru dokazil o porabi javnih sredstev, o dostopu do katerih je IP odločil v 1. točki izreka te odločbe. Dostop do opisa izvedenih del pa je IP zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, do katerega se opredeljuje v nadaljevanju.

- Organ je prosilcu posredoval Pogodbo, s čimer je izpolnil tretjo točko zahteve prosilca.

- Prosilec je zahteval tudi dokazila o porabi javnih sredstev za subvencijo po četrti točki zahteve, v okviru katere je zahteval dokumente, ki so bili podlaga za izplačilo subvencije (račune, ponudbe ali situacije) ter morebitno odredbo za izplačilo ali drug finančni dokument. Organ je prosilcu posredoval Potrdilo, iz katerega nedvomno izhajajo zahtevani dokumenti po točki (b), torej datum, znesek in prejemnik izplačila. V zvezi z zahtevanimi računi pa IP ugotavlja, da organ z njimi razpolaga v materializirani obliki ter, da je organ z Javnim razpisom zahteval dokazilo o nakupu male komunalne čistilne naprave, iz katerega mora biti razvidna cena, vrsta in tip čistilne naprave ter podatek, da je nakup opravil vlagatelj (fotokopija računa), in dokazilo o poravnanih stroških nakupa in vgradnje (bančni izpisek, potrdilo o plačilu, blagajniški prejemek), kot dokazili pod št. 1 in 2. IP je tako odločil tudi o dostopu do teh dokumentov, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. IP pa je pri odločitvi upošteval tudi izjemo varstva osebnih podatkov, do katere se opredeljuje posebej v nadaljevanju.

- Kot že navedeno tehnična ali projektna dokumentacija po Javnem razpisu ni bila zahtevana, zato je IP v tem delu sledil navedbam organa. Prosilec je namreč v peti točki zahteve izrecno navedel, da zahteva podatke o tehničnih značilnosti MKČN, lokacijo in gabarite MKČN na parceli ter pogoje umeščanja naprave na zemljišče, zato se ti podatki nedvomno ne nanašajo na gradbeno dovoljenje, za katerega je prosilec nato v pritožbi izrecno navedel, da ga ni prejel. Kot dokazilo št. 7 so morali vlagatelji predložiti veljavno gradbeno dovoljenje za stanovanjski objekt zgrajen po letu 1967 ali potrdilo za stanovanjski objekt zgrajen pred letom 1967, da ima objekt na podlagi določil Zakona o graditvi objektov uporabno dovoljenje (izdano s strani Upravne enote), ki pa po zahtevi z dne 24. 11. 2025 ni bil predmet zahteve. Glede zahtevanih podatkov o lokaciji MKČN je sicer IP odločil že v prejšnjih točkah, določene lastnosti MKČN pa izhajajo iz Izjave o lastnostih, ki jo je prosilec že prejel.

- Organ z zahtevanimi pisnimi soglasji lastnikov oziroma solastnikov pod šesto točko zahteve ne razpolaga, niti niso bila zahtevana z Javnim razpisom. IP tako tudi v tem delu zahteve sledi odločitvi in navedbam organa.

- Pod točko 9 obveznih prilog k vlogi na Javni razpis, je bila zahtevana tudi predložitev vodnega soglasja v skladu s predpisi, ki urejajo vode, in pregledno situacijo, iz katere je razvidno mesto iztoka iz MKČN v vode, opredeljeno s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1:5000, in ime vodotoka, če gre za odvajanje v vodotok. Kot je organ navedel že v izpodbijanem odgovoru takšno soglasje vlogi ni bilo predloženo, niti ni potrebno. IP je sledil navedbam organa tudi v tem delu. Pod sedmo točko zahteve pa je prosilec poleg vodnega soglasja zahteval tudi izjavo vlagatelja, da je seznanjen s pogoji Javnega razpisa. Takšna izjave je bila zahtevana z Javnim razpisom, pri čemer je ugotoviti, da je to izjavo organ že posredoval prosilcu.

(15) IP po pregledu dokumentov zadeve tako zaključuje, da organ z določenimi zahtevanimi dokumenti oziroma podatki razpolaga v materializirani obliki, vendar z izpodbijanim odgovorom ni odločil o njihovem dostopu. Te dokumente oziroma podatke je dolžan organ posredovati prosilcu na način kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Da se prosilec zaveda, da s posameznimi zahtevanimi dokumenti organ morebiti ne razpolaga, pa izhaja že iz njegove opredelitve zahteve. IP je sicer pri svoji odločitvi izhajal iz dejstva, da se zahteva nanaša na podatke o porabi javnih sredstev (povračilo za vgradnjo MKČN s subvencijo) na podlagi Javnega razpisa, pa tudi iz dejstva, da se nanaša na okoljske podatke (podatki o sami MKČN). Absolutno javni so tako podatki glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in drugi podatki, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja, Upoštevati je pri tem treba tako Zakon o varstvo okolja (v nadaljevanju: ZVO-2) kot tudi Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega sredstva v okoljskih zadevah. IP še dodaja, da ZVO-2 zelo široko opredeljuje, kaj je okoljski podatek, zato ni dvoma, da podatki o čistilnih napravah predstavljajo podatke o okolju (odplake v okolje), pa tudi o posegu v okolje (vgradnja,…).

(16) Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente oziroma podatke, s katerimi v času vložitve zahteve ni razpolagal v materializirani obliki, upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Ob tem IP poudarja še, da v pritožbenem postopku po določbah ZDIJZ nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa oziroma v ugotavljanje, ali bi ta moral razpolagati z določenimi informacijami.

(17) IP ob navedenem ponovno poudarja, da je izhajal iz zahteve prosilca z dne 24. 11. 2025, saj je prosilec v pritožbi z dne 17. 12. 2025 nedvomno razširil svojo zahtevo. Kot že navedeno mu ZUP te pravice ne daje.

Izjema varstva osebnega podatka

(18) Upoštevaje pojem osebnega podatka, v skladu z definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) člena Splošne uredba o varstvu podatkov[2], predstavljajo podatki o imenu, priimku, podpisu, naslovu bivališča posamezne fizične osebe ipd. nedvomno osebne podatke, prav tako okoliščine, ki se nanašajo na posameznika (kot je npr. nakup in vgradnja MKČN, stroški v zvezi s tem ipd.).

(19) IP je tako preveril še, ali je za obdelavo (posredovanje prosilcu oziroma javnosti) navedenih osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2). V drugem odstavku 6. člena Splošna uredba o varstvu podatkov je sicer določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Prav tako prvi odstavek 74. člena ZVOP-2 predstavlja pravno podlago, v skladu s katero zavezanci po ZDIJZ posredujejo javnosti osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes v skladu z ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je torej dopustno, kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) oziroma okoljske podatke (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), ali ko je za razkritje podatkov podan javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

(20) Upoštevaje navedeno in po vpogledu v zadevne dokumente IP ugotavlja:

- Ni pravne podlage za razkritje podatkov o naslovu bivališča prejemnice subvencije, njeni telefonski številki, davčni številki ipd..

- Ni pravne podlage za dostop do podatkov o imenih in priimkih posameznih fizičnih oseb, zaposlenih pri izvajalcu storitve dobave in vgradnje MKČN. Uslužbenci javnih komunalnih podjetij namreč niso javni uslužbenci. Ob tem IP dodaja, da ni pa pravne podlage za razkritje podatkov o naslovih e-pošte in telefonskih številkah, ne glede ali gre za zasebni ali javni sektor. ZVOP-2 v 92. členu določa, da lahko osebe javnega ali zasebnega sektorja javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte vodilnih oseb in tistih zaposlenih, katerih delo je potrebno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, če drug zakon ne določa drugače (javni kontaktni podatki). Da npr. elektronski naslovi in telefonske številke praviloma niso prosto dostopni podatki, ne glede na to, ali gre za javni ali zasebni sektor, je IP odločil že večkrat ter o tem izdal tudi neobvezujoča mnenja.[3]

- Podatki o imenu, priimku in položaju zakonitih zastopnikov poslovnih subjektov, za katere je vpis v javni register obvezen, v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah, Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru, niso varovani. Prav tako niso varovani njihovi podpisi v svojstvu tega položaja. Podatki o imenu, priimku, položaju in podpisu dobavitelja in izvajalca vgradnje MKČN so torej javno dostopni.

- Ker je treba v primerih presoje dostopa do podatkov izhajati iz namena zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov ter načela sorazmernosti, ki je zasledovano tudi v načelih omejitve namena in najmanjšega obsega podatkov iz točk (b) in (c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je IP odločil, da se prekrijejo konkretni podatki o cenah in opisih dela izvajalca vgradnje MKČN. Dejstvo namreč je, da prejemnica subvencije ni prejela celotnega povračila stroškov za nakup in vgradnjo MKČN, ampak je dobila povrnjen le del teh stroškov. Vseh teh podatkov tako ni mogoče opredeliti kot porabo javnih sredstev.

(21) IP zaključuje, da za razkritje določenih osebnih podatkov ni pravne podlage, zato jih je organ dolžan pred posredovanjem prekriti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Za razkritje varovanih osebnih podatkov v obravnavanem primeru tudi ni podane pravne podlage v 2. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(22) IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja drugih izjem od prostega dostopa po ZDIJZ, niti jih ni uveljavljal organ.

Delni dostop

(23) Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa na podlagi 7. člena ZDIJZ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop). Konkretneje ureja t.i. delni dostop 19. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba).

(24) IP ugotavlja, da je delni dostop, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe do zahtevanih podatkov mogoč, zato je odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Opredelitev do posameznih pritožbenih navedb

(25) V zvezi z navedbami prosilca o razlogih za vložitev zahteve IP navaja, da za obravnavano zadevo niso pomembni. V postopku po ZDIJZ se namreč dostop do podatkov oziroma dokumentov presoja z vidika načela erga omnes. Informacija javnega značaja, ki je prosto dostopna, je tako dostopna vsem, ne le prosilcu, saj se v postopku po ZDIJZ odloča o dostopu ne glede na pravni status ali osebni interes prosilca.

(26) Prosilec med drugim organu v pritožbi očita, da neformalno pojasnilo v odgovoru ne omogoča učinkovitega pravnega varstva in da bi moral izdati odločbo, vendar je sam v zahtevi navedel, da zahteva kratko pojasnilo, če posamezni dokumenti ne obstajajo. IP tako na tem mestu pripominja, da tudi za prosilce ZUP določa kot enega od načel tudi načelo poštene uporabe pravic.

(27) V zvezi z vsemi dodatnimi dopisi, pojasnili in napotili, prosilca v obravnavani zadevi pa IP dodaja, da je IP po ZUP dolžan ugotoviti dejansko stanje, vendar je presoja posredovane dokumentacije in navedb organa prve stopnje odločitev IP. Če se prosilci z odločitvijo IP ne strinjajo, imajo pravico sprožiti upravni spor.

Sklepno

(28) Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena, zato ji je, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, delno ugodil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je pritožbo prosilca zavrnil, in sicer na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(29) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(30) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Npr. sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015 (točka 19) in št. I U 817/2015-7 z dne 10.12 2015.

[2] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[3] Npr. odločba IP št. št. 090-119/2015 in št. 090-267/2017. Tako tudi mnenje MJU, dostopno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/STIPS/Transparentnost/Pravna-mnenja-MJU/Ostala-mnenja/44ccbf0b06/Elektronski_naslovi_stevilke_mnenje_MJU.pdf