prosilec - Občina Grad

Številka: 090-41/2026/7

Datum: 9. 7. 2026

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ………………. (v nadaljevanju: prosilec), z dne 28. 1. 2026, zoper odločbo Občine Grad, Grad 172, 9264 Grad (v nadaljevanju: organ), št. 090-5/2025-21 z dne 13. 1. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo 

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 28. 1. 2026, zoper odločbo organa, št. 090-5/2025-21 z dne 13. 1. 2026, se v odstavku I. (k točki A – investicijska in projektna dokumentacija) in odstavku II. (k točki B – dokumentacija o trasi vodovoda) 1. točke izreka ugodi in se izpodbijana odločba v tem delu odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe: 

-                   omogočiti vpogled v Idejni projekt (IP), št. P-17/2002, št. načrta S-17/2002, z dne 19. 7. 2002,

pri čemer mora prekriti, na str. /1/, ime in priimek ter podpis sodelavca strojnih naprav, napeljav in opreme.

-       v elektronski obliki posredovati naslednje dele PGD, PZI, PR - 104/02, februar 2003: 

o    strani 1-33, vključno z vsemi vmesnimi neoštevilčenimi stranmi,

o    vse strani popisa gradbenih del (brez cen in s cenami), 

o    vse strani popisa gradbenih del voda A, B, C in D (brez cen in s cenami), 

o    dokument »zasip vodovoda«, 

o    dokument »izkop in zasip vodovoda – plodna zemlja«, 

o    dokument »izkop in zasip vodovoda«, 

o    dokument »približevanje vodovoda in električnih kablov«, 

o    dokument »križanje vodovoda in električnih kablov«, 

o    dokument »preboj zida«, 

o    dokument »zaspi vodovoda«, 

o    dokument »detajl temelja za namestitev pozicijske tablice«, 

o    dokument »NH – 80/100 nadzemni hidrant«, 

o    dokument »nadzemni hidrant – NH 80/100«.

-       omogočiti vpogled v naslednje dele PGD, PZI, PR - 104/02, februar 2003, v karte/situacije velikega formata: 

o    pregledna karta 1,

o    situacija vodovodnega omrežja 2/1, 2/2, 2/3, 2/4, 2/5, 2/6, pri čemer mora v vseh dokumentih prekriti ime in priimek ter izobrazbo v polju »sodelavci«,

o    zakoličbena situacija prečrpališče Č-3 3/1, zakoličbena situacija prečrpališče Č-6 3/2, zakoličbena situacija reducirna postaja R-5 3/3, zakoličbena situacija reducirna postaja R-6 3/4, zakoličbena situacija reducirna postaja R-7 3/5, prečrpališče 3/6, reducirna postaja 3/7, detajl prečkanja potoka 3/8 do vključno 3/17, pri čemer mora v vseh dokumentih prekriti ime in priimek ter izobrazbo v polju »sodelavci«.

-       v elektronski obliki posredovati Projekt izvedbenih del S-30/2006, Prikaz strojnih inštalacij in strojne opreme, januar 2007:

o    naslovno stran z osnovnimi podatki o prikazu, 

o    strani 1-16, 

o    List MS1-14.

-       omogočiti vpogled v Projekt izvedbenih del S-30/2006, Prikaz strojnih inštalacij in strojne opreme, januar 2007, v karte/situacije velikega formata: 

o    v Situacije – List 1, List 2, List 3, List 4, List 5, Višinski profil 1, Višinski profil 2, Višinski profil 3, Višinski profil 4.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne, in sicer:

-       zoper elektronski zapis dokumentov, do katerih je bil prosilcu s 1. točko te odločbe omogočen vpogled in v delu, v katerem je organ s 1. točko izreka te odločbe dolžan prekriti varovane osebne podatke,

-       zoper 2. točko izreka odločbe organa, št. 090-5/2025-21 z dne 13. 1. 2026, glede neobstoja dokumentacije,

-       glede preostalih pritožbenih navedb, ki niso zajete v prejšnjih alinejah te točke izreka te odločbe.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je dne 1. 8. 2025 na organ vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, za dokumentacijo, s katero je občina razpolagala v času izvedbe vodovodne infrastrukture, in sicer za posredovanje kopij naslednjih dokumentov:

A.    investicijski in tehnični elaborat, idejna zasnova, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (če je bilo izdano); 

B.    načrt trase vodovoda do območja in parcele št. 1520/3 k.o. Vidonci (vključno s prikazom leg na zemljiščih in globinami vkopov); 

C.    vsi soglasodajalci in odločbe, pridobljene v imenu občine (npr. soglasje DRSV, upravljavcev komunalnih vodov, upravljavcev cest, itd.); 

D.    zapisniki o izvedbi del, tehnični prevzemi in morebitna poročila nadzora,

E.    pogodbe s prejšnjimi lastniki nepremičnine ali gradbenimi izvajalci, če se nanašajo na dostop, priklop ali izvedbo priključka.

Prosilec je želel, da se mu dokumentacija posreduje v elektronski obliki na e-naslov, ali da se ga obvesti, kje jo lahko prevzame.

(2) Organ je prosilcu dne 5. 9. 2025 pozval na dopolnitev zahteve na način, da natančneje opredeli, na katera obdobja, dokumente ali vrste podatkov, se njegova zahteva nanaša, oziroma kateri del dokumentacije je za prosilca bistven, ter mu obenem na e-naslov poslal:

1.     Uporabno dovoljenje za vodovodno omrežje v naselju Vidonci, št. 351-238/2012-3(0310) z dne 12. 3. 2012,

2.     Pogodbo o sofinanciranju javnega vodovoda v Vidoncih, št. 67/05-95 z dne 29. 1. 2005, sklenjeno s takratno lastnico stanovanjske hiše na naslovu Vidonci 15,

3.     Poročilo o parceli iz katastra nepremičnin, kjer je vrisana trasa vodovoda ob parceli, št. 1520/3, k.o. 39-Vidonci (gis.iobcina.si).

(3) Prosilec je dne 10. 9. 2025 organu poslal dopolnitev zahteve z dne 1. 8. 2025, v kateri je natančneje opredelil zahtevo, in sicer:

A.    Obseg v času in prostoru:

-       Obdobje: 2003-2012 (od priprave dokumentacije za GD do izdaje uporabnega dovoljenja) in, če obstajajo dopolnitve/posegi po prenosu upravljanja, še 2017-2025 za isti odsek.

-       Območje: odsek javnega vodovoda v območju parc. št. 1520/3 k.o. Vidonci ter neposrednih sosednjih parcel (zlasti parc. št. 1520/4 in 1999/2) in odsek ob/prek LC 1553, v koridorju do 100 m od meje parc. št. 1520/3.

B.    Natančno opredeljeni dokumenti/izvlečki:

Prosilec prosi za relevantne liste oziroma izvlečke, ki zajemajo opisani odsek, zlasti tiste, na katere se sklicuje uporabno dovoljenje (UE Murska Sobota, 12. 3. 2012): 

1.     Projekt izvedenih del – PR-104/02 (11/2006: dopolnitev 01/2012):

§  situacije trase v območju parc. št. 1520/3, 1520/4 in 1999/2,

§  vzdolžni profil z višinskimi kotami/kritji (globinami) na tem odseku,

§  tipične tehnične rešitve/detajli trase za navedeni odsek. 

2.     Geodetski načrt novega stanja M-312/2006 (4. 4. 2007) – tist(i), ki zajemajo parc. št. 1520/3, 1520/4, 1999/2 in odsek ob/križanju LC 1553. 

3.     Dokazilo o zanesljivosti objekta 1/07, zapisnik tehničnega pregleda (6. 3. 2007) in sklep o imenovanju komisije (19. 2. 2007), skupaj z morebitnimi dopisi o odpravi pomanjkljivosti/dopolnitvah (2007-2012).

4.     Za obdobje 2017-2025 (če obstaja): morebitna mnenja, projektni pogoji, soglasja upravljavca ali občine za predmetni odsek.

C.    Pravice do zemljišč in ceste:

5.     Vsa pisna soglasja/služnostne pogodbe ali drugi akti, s katerimi je občina uredila pravico polaganja in obratovanja vodovoda po zasebnih parcelah na navedenem odseku (zlasti 1999/2 in 1520/4, ter nekdanji lastniki nepremičnine Vidonci 15).

6.     Dovoljenja/soglasja upravljavca ceste za poseg/križanje v/ob LC 1553, vključno z morebitnimi elaborati/načrti odseka.

7.     Listine o pravnem režimu ceste na navedenem odseku: akti o kategorizaciji, sklep o razglasitvi grajenega javnega dobra, ZK izpisek (vpis javnega dobra) in morebitni odkupi/služnosti za zemljišča, kjer poteka LC ali vodovod.

D.    Pomožna dokumentacija za razumevanje

8.     Kazalo projektnih map (PZI/PID) in metapodatki/legenda občinskih GIS slojev za vodovod/ceste (opis slojev, datum posodobitve, koordinatni sistem/CRS), ki so bili uporabljeni pri priloženem občinskem poročilu/izrisu parcele.

E.    GIS izris – isti pogled kot v poročilu organa

9.     Isti PDF izvoz pogleda za parc. št. 1520/3 k.o. Vidonci kot v že poslanem poročilu, z enakimi sloji in enakim merilom: vidna naj bosta legenda in datum izpisa.

10.  Dodatno prosim za PDF/PNG izvoz v merilih 1:1000 in 1:2000, z vidnim merilnim trakom, severno puščico in koordinatno mrežo (npr. D96/TM – EPSG:3794).

11.  Legendni ključ in metapodatki (poimenovanje slojev, vir podatkov, datum posodobitve) ter, kjer je mogoče, WMS/WFS povezave do javnih slojev (parcele, LC: sloj vodovoda le, če je javen).

Prosilec je primarno prosil za posredovanje podatkov v elektronski obliki (PDF/scan) po e-pošti, le glede GIS izrisov je prosil za vpogled, če GIS ne bi podpiral posameznih elementov. 

(4) Organ je o prej navedeni zahtevi prosilca in njeni dopolnitvi dne 23. 9. 2025 izdal odločbo, št. 090-5/2025-4 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je pod 1. točko izpodbijane odločbe zahtevo prosilca za posredovanje projektne dokumentacije in PID načrtov trase vodovoda, ki bi zajemal parc. št. 1520/3 ter neposrednih sosednjih parcel (št. 1520/4 in 1999/2), vse k.o. 39 Vidonci, v točkah A), B), C) in D) zahteve prosilca zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga. Organ je pod 2. izpodbijane odločbe glede točko E) zahtevi prosilca ugodil.

(5) Prosilec je dne 9. 10. 2025 zoper 1. točko izpodbijane odločbe vložil pritožbo, o kateri je IP odločil z odločbo, št. 090-477/2025/10 z dne 23. 12. 2025, in pritožbi ugodil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje, z napotkom, da je organ dolžan v ponovljenem postopku najprej povsem nedvoumno ugotoviti, kateri konkretni dokumenti ali njihovi deli so predmet zahteve prosilca in nato izvesti ugotovitveni postopek, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti oziroma z njihovimi deli.

(6) Organ je v ponovljenem postopku izdal odločbo, št. 090-5/2025-21 z dne 13. 1. 2026, s katero je prosilcu omogočil vpogled v dokumentacijo na sedežu organa v zvezi z izgradnjo vodovodnega omrežja v naselju Vidonci, in sicer v naslednjo dokumentacijo:

 I.        K točki A - investicijska in projektna dokumentacija

•   Idejni projekt (IP), st. P-17/2002, št. načrta S-17/2002, z dne 19. 7. 2002,

•   projektna dokumentacija PGD in PZI, št. 104/02, februar 2003,

•   projektna dokumentacija PID - projekt izvedenih del, št. PR-104/02, november 2006.

II.        K točki B - dokumentacija o trasi vodovoda:

•   situacije in drugi grafični prikazi trase vodovoda, ki so sestavni del dokumentacije iz točke A in obstajajo v obliki, v kakršni jih organ hrani.

III.        K točki C - upravni akti in soglasja:

•   gradbeno dovoljenje št. 3514-132/2003-0203 z dne 1. 7. 2003,

•   uporabno dovoljenje št. 351-238/2012-3(0310) z dne 12. 3. 2012.

IV.        K točki D - tehnični pregledi in dokazila:

•   dokazilo o zanesljivosti objekta, št. 1/07 z dne 29. 1. 2007.

(7) Prosilec je dne 28. 1. 2026 zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo v delu, ki določa vpogled na sedežu organa z lastnim fotografiranjem kot način dostopa do informacij javnega značaja. Prosilec splošno zatrjuje, da organ neutemeljeno vztraja pri osebnem vpogledu z lastnim fotografiranjem, čeprav zahteva le ožji nabor dokumentov oziroma njihovih relevantnih delov. Meni, da sklicevanje na fizično obliko dokumentacije in večje formate samo po sebi ne utemeljuje zavrnitve posredovanja v elektronski obliki, saj bi bilo mogoče zagotoviti skeniranje oziroma drugo ustrezno reprodukcijo brez njegove osebne prisotnosti. 

Prosilec v pritožbi glede posameznih zahtevanih dokumentov navaja, da je zahtevo omejil na posamezne listine oziroma izvlečke, ki se nanašajo na točno določen odsek vodovoda, ne pa na celotno projektno dokumentacijo. Poudarja, da je za vse zahtevane dokumente zahteval posredovanje v elektronski obliki (PDF oziroma skenirane kopije), vpogled in fotografiranje pa je predvidel le kot izjemno možnost glede GIS izrisov, če teh ne bi bilo mogoče drugače pripraviti. 

Glede projekta izvedenih del (PID PR-104/02) prosilec navaja, da zahteva le situacije trase, vzdolžne profile z višinami oziroma globinami ter detajle, ki se nanašajo na območje parc. št. 1520/3, 1520/4, 1999/2 in odsek ob oziroma prek lokalne ceste LC 1553. 

Glede geodetskega načrta novega stanja (M-312/2006) navaja, da zahteva zgolj geodetske liste, ki zajemajo navedene parcele in sporni odsek vodovoda. 

Glede zapisnika tehničnega pregleda, sklepa o imenovanju komisije in dopisov o odpravi pomanjkljivosti navaja, da gre za posamezne listine, ki bi jih bilo mogoče brez težav posredovati v elektronski obliki, če organ z njimi razpolaga. 

Glede listin o pravici graditi, soglasij in služnosti prosilec navaja, da organ ni posredoval dokumentov, ki izkazujejo pravno podlago za poseg na posameznih zemljiščih, oziroma ni pojasnil, zakaj z njimi ne razpolaga, čeprav naj bi iz gradbenega dovoljenja izhajalo, da so bila takšna soglasja in dokazila predložena v postopku izdaje dovoljenja. Meni, da bi moral organ opraviti delni dostop oziroma konkretno pojasniti, katere evidence in spise je pregledal. 

Glede dokumenta »Projekt izvedbenih del S-30/2006, januar 2007« prosilec navaja, da je bilo v predhodnem postopku pred IP ugotovljeno, da organ s tem dokumentom razpolaga oziroma ga je že posredoval, zato predlaga, da IP organu naloži njegovo posredovanje oziroma vsaj jasno identifikacijo dokumenta. 

Prosilec IP predlaga, da organu naloži:

-       posredovanje PDF/scan kopij vseh listin formata A4/A3, ki se nanašajo na zahtevani odsek;

-       pri prilogah večjega formata (npr. A2): skeniranje preko zunanjega izvajalca oziroma posredovanje v več prekrivajočih se posnetkih, ki omogočajo berljiv PDF, 

-       posredovanje ali nedvoumno identifikacijo in posredovanje dokumenta »Projekt izvedbenih del S-30/2006, januar 2007« (oziroma pojasnilo, pod katero oznako se vodi, ter v kateri mapi/prilogi se nahaja).

(8) Organ odločitve po prejemu pritožbe ni spremenil, zato je pritožbo prosilca na podlagi 245. člena ZUP, elektronskim sporočilom z dne 4. 2. 2026, odstopil v reševanje IP. 

(9) IP je zaradi razjasnitve dejanskega stanja, s pozivom, št. 090-41/2026/3 z dne 18. 3. 2026, na podlagi prvega odstavka 10. člena ZInfP, ob upoštevanju drugega odstavka 245. člena ZUP, organ pozval na podajo pojasnil in posredovanje dodatne dokumentacije. Organ je po odobreni prošnji za podaljšanje roka za odgovor na poziv, z dopisom, št. 090-5/2025-49 z dne 16. 4. 2026, IP in prosilcu podal pojasnilo glede posredovane dokumentacije, izvedbe ugotovitvenega postopka - glede neobstoja dokumentov, avtorskih pravic v zvezi z dokumentom IP P-17/2002 in tehničnimi možnostmi za pretvorbo dokumentacije ter dopisu priložil (v izvirniku od točke a do d):

A.    Idejni projekt (IP), št. P-17/2002, št. načrta S-17/2002 z dne 19. 7. 2002, ki ga je izdelalo ………. 

B.    projektno dokumentacijo PGD, PZI (projekt za izvedbo), št. 104/02, februar 2003, ki ga je izdelalo ……., 

C.    projektno dokumentacijo PID (projekt izvedenih del – PID, št. S-30/2006, januar 2007 (z opombo organa: v tretji alineji točke A izreka odločbe, št. 090-5/2025-21 z dne 13. 1. 2026, je bila zmotno navedena številka projektne dokumentacije, št. PR-104/02, november 2006), ki ga je izdelalo ………, 

D.    dokazilo o zanesljivosti objekta (II, Izvod), št. 1/07 z dne 29. 1. 2007, ki ga je izdalo …………, 

E.    gradbeno dovoljenje št. 3514-132/2003-0203 z dne 1. 7. 2003, ki ga je izdala Upravna enota Murska Sobota, 

F.    uporabno dovoljenje, št. 351-238/2012-3(0310) z dne 12. 3. 2012, ki ga je izdala Upravna enota Murska Sobota. 

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(10) Uvodoma je IP preveril, ali so izpolnjeni formalni pogoji za reševanje pritožbe v skladu z določilom prvega odstavka 246. člena ZUP in ugotovil, da je pritožba prosilca dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.

(11) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in sicer v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. 

(12) IP je ugotovil, da prosilec odločbe ne izpodbija v odstavka III. in odstavku IV. 1. točke izreka izpodbijane odločbe.

(13) V obravnavanem primeru je:

-       sporen način seznanitve z zahtevanimi informacijami, navedenimi v odstavku I. in odstavku II. 1. točke izpodbijane odločbe, 

-       ali organ v zvezi z zahtevo prosilca in njeno dopolnitvijo razpolaga zgolj z dokumenti, navedenimi v izpodbijani odločbi, torej pritožba prosilca se v tem delu nanaša na 2. točko izreka izpodbijane odločbe.

(14) IP se je najprej opredelil do vprašanja, ali zahtevane informacije javnega značaja sploh obstajajo. 

Informacija javnega značaja v obravnavanem primeru

(15) Pred nadaljnjo presojo IP poudarja, da so tako organi prve stopnje kot tudi IP dolžni odločiti v okviru zahteve prosilca[1] ter, da prosilec v pritožbi ne more širiti ali spremeniti svoje zahteve za dostop do informacij javnega značaja. 

(16) Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(17) Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. 

(18) Po pregledu odstopljene dokumentacije s strani organa, ki je bila IP poslana z dopisom, št. 090-5/2025-49 z dne 16. 4. 2026, IP tako najprej ugotavlja, da organ razpolaga z naslednjimi dokumenti, ki so predmet pritožbe:

A.    Idejni projekt (IP), št. P-17/2002, št. načrta S-17/2002 z dne 19. 7. 2002), ki ga je izdelalo podjetje ……….,

B.    projektno dokumentacijo PGD, PZI (projekt za izvedbo), št. 104/02, februar 2003, ki ga je izdelalo ………..,

C.    Projekt izvedbenih del S-30/2006, Prikaz strojnih inštalacij in strojne opreme, januar 2007.

Glede dokumenta PR-104/02, november 2006 in »Projekt izvedbenih del S-30/2006, januar 2007«

(19) Prosilec je v zahtevi in njeni dopolnitvi izrecno zahteval dostop do dokumenta PR-104/02, november 2006, pri čemer se je skliceval na uporabno dovoljenje, št. 351-238/2012-3(0310) z dne 12. 3. 2012, v katerem je pod navedeno oznako naveden dokument PR-104/02, november 2006. IP je v prejšnji odločbi organ opozoril, da organ razpolaga tudi z dokumentom »Projekt izvedbenih del S-30/2006, januar 2007«. Ker pa se oznaki dokumenta razlikujeta, je IP organu naložil, da v ponovljenem postopku ugotovi, kateri dokument predstavlja predmet zahteve prosilca. IP je torej v prvi odločbi organu naložil, naj razjasni razmerje med obema dokumentoma, organ pa tega ni storil, temveč je odločbo obremenil z notranjim protislovjem (odločil je o dokumentu PR-104/02, november 2006, naknadno pa pojasnil, da je v izpodbijani odločbi bila zmotno navedena številka projektne dokumentacije, št. PR-104/02, november 2006, ki se pravilno glasi S-30/2006, januar 2007«). Naknadno pojasnilo organa, da je bila v odločbi pomotoma navedena napačna oznaka projektne dokumentacije, ne more spremeniti predmeta odločanja, kot izhaja iz izpodbijane odločbe. Organ bi moral vprašanje identitete dokumenta razrešiti že v ponovljenem postopku in svojo ugotovitev vključiti v obrazložitev odločbe. Ker tega ni storil, naknadno pojasnilo ne more nadomestiti razlogov, ki bi morali biti navedeni v odločbi. IP tako naknadnega pojasnila organa ne more šteti za tipkarsko napako, saj gre za dva popolnoma različna dokumenta, ne gre zgolj za drugačno poimenovanje, poleg tega pa je tudi izrek odločbe obremenjen s slednjo napako. 

(20) IP je ugotovil, da organ ne razpolaga s celotno       projektno dokumentacijo PID - projekt izvedenih del, št. PR-104/02, november 2006, temveč le z njegovim delom, in sicer Projekt izvedbenih del S-30/2006, Prikaz strojnih inštalacij in strojne opreme, januar 2007, kar izhaja iz uporabnega dovoljenja, št. 351-238/2012-3(0310) z dne 12. 3. 2012, ki ga je izdala Upravna enota Murska Sobota, kjer je v 2. točki izreka navedeno, da projekt izvedenih del, št. PR-104/02, november 2006, ki ga je izdelal ………….., sestavljajo:

-       vodilna mapa,

-       načrt gradbenih konstrukcij,

-       načrt električnih inštalacij in električne opreme,

-       načrt strojnih inštalacij in strojne opreme,

-       elaborat požarne varnosti,

-       elaborat iz varstva in zdravja pri delu.

(21) IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ v tem delu izpodbijane odločbe napačno ugotovil dejansko stanje, saj je odločil, da se omogoči vpogled v celoten dokument, čeprav z njim v celoti ne razpolaga, temveč razpolaga zgolj z njegovim delom - Projektom izvedbenih del S-30/2006, Prikaz strojnih inštalacij in strojne opreme, januar 2007, s čimer pa je izpodbijana odločba organa v tem delu postala neizvršljiva. Ravno tako pa iz odstavka II. 1. točke izreka izpodbijane odločbe ni mogoče izluščiti, katere dele posameznega dokumenta je imel organ v mislih, ko je navedel »situacije in drugi grafični prikazi trase vodovoda, ki so sestavni del dokumentacije iz točke A in obstajajo v obliki, v kakršni jih organ hrani«. 

Glede načina seznanitve

(22) Med strankama je glede dokumentov: Idejni projekt (IP), št. P-17/2002, št. načrta S-17/2002, z dne 19. 7. 2002, projektna dokumentacija PGD, PZI, PR - 104/02, februar 2003 in Projekt izvedbenih del S-30/2006, Prikaz strojnih inštalacij in strojne opreme, januar 2007, sporno, ali je prosilec upravičen do posredovanja dokumentov v elektronskem zapisu, oz. ali gre za avtorsko delo in je prosilec upravičen le do vpogleda v te dokumente. 

(23) Iz ZDIJZ izhaja, da ima prosilec, na podlagi 17. člena ZDIJZ, pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Organ nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije. Po drugem odstavku 5. člena ZDIJZ lahko prosilec informacijo javnega značaja zahteva v obliki vpogleda, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis.

(24) Glede na navedeno se torej v primeru, če zahtevana informacija predstavlja avtorsko delo, lahko zavrne le določen način seznanitve z njo (elektronski zapis, fotokopija), ne pa tudi sam dostop do informacije (npr. vpogled). V skladu s 5. členom Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZASP) je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost. 

(25) Individualnost dela predstavlja značilnost, ki avtorsko delo ločuje od ostalih, avtorsko nevarovanih del, od drugih avtorsko varovanih del in hkrati od umetniške in kulturne dediščine, ki je last širše javnosti. Gre za zahtevo po tem, da ima delo vsaj še toliko izvirnih potez, da se ga še lahko uvršča med avtorska dela. Če torej avtor neodvisno od nekega drugega dela, ustvari svoje delo z individualnimi potezami, torej brez posnemanja oz. neposrednega prevzemanja iz drugega dela, je izpolnjena predpostavka individualnosti dela. Predpostavka intelektualnosti dela pomeni, da gre za delo posameznikovega intelekta in ne toliko fizičnega dela. Prav tako pa intelektualnost avtorskega dela opozarja na to, da gre pri avtorskem delu za t.i. nematerialno dobrino. Stvaritev je bistvena predpostavka avtorskega dela, pomeni pa, da gre za rezultat človeškega ravnanja, saj je samo človek zmožen ustvarjanja. Področja ustvarjalnosti so področja, izrecno navedena v 5. členu ZASP, in sicer znanost, književnost ali umetnost, ki pa se razlagajo široko (npr. računalniški programi sodijo v področje književnosti). Avtorsko delo pa mora biti tudi na kakršen koli način izraženo, tako da je zaznavno v zunanjem svetu. Avtorska pravica velja samo za avtorska dela, če teh ni, tudi ni avtorskih pravic (M. Trampuž, Avtorsko pravo, Založba Pravna obzorja, 2000, str. 79). Avtorsko delo je pravni standard, njegov obstoj pa v končni fazi ugotavlja sodišče (ibidem).

(26) Če posamezno delo izpolnjuje navedene predpostavke, se šteje, da gre za avtorskopravno varovano delo. Glede prej navedenih zahtevanih dokumentov IP ugotavlja, da ta nedvomno izpolnjujejo vseh pet temeljnih predpostavk avtorskega dela iz 5. člena ZASP. V vseh primerih gre za pisana dela. Iz vsebine izhaja individualnost stvaritve, ki se kaže po posameznem projektu, ki je izvirno sestavljen po posameznih poglavjih, način urejenosti zbranih podatkov je premišljeno določen glede na vrste podatkov, grafični prikazi in pojasnila so strukturirana na način, da je iz njih mogoče zaznati kreativnost, ki je plod človeškega znanja in izkušenj, interpretacije podatkov so s poudarki podane tako, da bralca pritegnejo s svojo vsebino in vizualno obliko. IP tako zaključuje, da vsi trije dokumenti predstavljajo avtorsko delo s področja gradbene dejavnosti.

(27) Nadalje 2. točka prvega odstavka 9. člena ZASP določa, da avtorskopravno niso varovana uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja.

(28) Drugi odstavek 25. člena ZDIJZ pa določa, da če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravico, in je imetnik pravic tretja oseba, organ v primeru iz prejšnjega odstavka prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da zgolj na vpogled. Kadar gre za podatke iz druge alineje tretjega odstavka 6. člena tega zakona, organ ne glede na prejšnji stavek omogoči dostop v skladu s prejšnjim odstavkom.

(29) V nadaljevanju se je IP opredelil do vprašanja uporabe drugega odstavka 25. člena ZDIJZ.

-       Idejni projekt (IP), st. P-17/2002, št. načrta S-17/2002, z dne 19. 7. 2002

(30) IP je ugotovil, da po določbi 9. točke drugega odstavka 5. člena ZASP avtorskopravno varstvo sicer lahko obsega arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture ter v skladu z 12. točko predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave), vendar samo dejstvo, da je dokument avtorskopravno varovan, ne predstavlja razloga za zavrnitev dostopa do dokumenta. 

(31) Če organ ni imetnik materialnih avtorskih pravic, to ne pomeni, da mora zahtevo zavrniti, temveč se prosilcu praviloma omogoči seznanitev z dokumentom z vpogledom, medtem ko se lahko omeji izdelava oziroma posredovanje elektronskega zapisa dokumenta.

(32) V obravnavanem primeru Idejni projekt ni del dokumentacije za izdajo gradbenega ali uporabnega dovoljenja oziroma ni dokument, ki bi bil del upravnega postopka izdaje gradbenega ali uporabnega dovoljenja, organ pa tudi ne razpolaga s pogodbo ali drugim pravnim naslovom, iz katerega bi izhajalo, da je nanj prenesen obseg materialnih avtorskih pravic. IP je namreč organ, s pozivom, št. 090-41/2026/3 z dne 18. 3. 2026, pozval na predložitev pravne podlage (npr. pogodbe), ki bi odgovorila na vprašanje, ali so bile pri tem projektu prenesene avtorske pravice reproduciranja na investitorja. Organ je z dopisom, št. 090-5/2025-49 z dne 16. 4. 2026 IP odgovoril, da ne razpolaga s tovrstno pogodbo. Vendar ta okoliščina sama po sebi ne vpliva na pravico prosilca do vpogleda. Nasprotno, prav zato, ker organ ni izkazal, da razpolaga z materialnimi avtorskimi pravicami, pride v poštev ureditev iz drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, ki določa, da se prosilcu omogoči seznanitev z informacijo z vpogledom.

(33) Nadalje je IP ugotovil, da pri Idejnem projektu ne gre za podatke iz druge alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(34) Ker obravnavani dokument ne predstavlja dela uradnega besedila upravne odločbe, zanj ne velja izjema iz 2. točke prvega odstavka 9. člena ZASP, saj izpolnjuje pogoje individualne intelektualne stvaritve (5. člen ZASP) in gre za avtorsko delo, zato se ob dostopu po ZDIJZ uporablja drugi odstavek 25. člena ZDIJZ, torej vpogled, zato je IP odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.  

-       projektna dokumentacija PGD, PZI, PR - 104/02, februar 2003 in Projekt izvedbenih del S-30/2006, Prikaz strojnih inštalacij in strojne opreme, januar 2007

(35) Najprej je IP ugotovil, da pri navedenih dokumentih ne gre za podatke iz druge alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(36) V času izdaje gradbenega dovoljenja, št. 3514-132/2003-0203 z dne 1. 7. 2003, je 35. člen Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002)[2] določal, da projektna dokumentacija obsega tudi projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju PGD) in projekt za izvedbo (v nadaljevanju PZI). Četrti odstavek 35. člena je določal, da je PGD sistematično urejen sestav načrtov, na podlagi katerih pristojni organ presodi vse okoliščine, pomembne za izdajo gradbenega dovoljenja, šesti odstavek istega člena pa, da je PZI projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, dopolnjen s podrobnimi načrti, na podlagi katerih se gradnja v skladu s pogoji iz gradbenega dovoljenja lahko izvede.

(37) Nadalje je drugi odstavek 68. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002) določal, da je PGD, lahko pa tudi druge listine, če tako določa zakon, sestavni del gradbenega dovoljenja.

(38) Ker gradbeno dovoljenje, št. 3514-132/2003-0203 z dne 1. 7. 2003, v 1. točki odstavka I. izrecno določa, da se morajo dela izvajati po predloženem projektu PGD, PZI, št. 104/02, navedena dokumentacija predstavlja del upravnega spisa in podlago, na kateri temelji izdana upravna odločba in torej del uradnega besedila upravne odločbe v smislu 2. točke prvega odstavka 9. člena ZASP, zato zanj ni mogoče uveljavljati avtorskopravnega varstva.

(39) Prav tako iz uporabnega dovoljenja, št. 351-238/2012-3(0310) z dne 12. 3. 2012 izhaja, da je njegov sestavni del dokument »projekt izvedenih del, št. PR-104/02, november 2006, ki ga sestavlja vodilna mapa, načrt gradbenih konstrukcij, načrt električnih inštalacij in električne opreme, načrt strojnih inštalacij in strojne opreme, elaborat požarne varnosti, elaborat iz varstva in zdravja pri delu. Dokument »Projekt izvedbenih del S-30/2006, Prikaz strojnih inštalacij in strojne opreme, januar 2007«, ki je del projekta izvedenih del (PID), je sestavni del uporabnega dovoljenja z dne 12. 3. 2012, kar izrecno izhaja iz uporabnega dovoljenja. S tem je ta dokument postal del dokumentacije, na kateri temelji izdana upravna odločba, torej del uradnega besedila upravne odločbe v smislu 2. točke prvega odstavka 9. člena ZASP, zato zanj ni mogoče uveljavljati avtorskopravnega varstva.

(40) Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22) v četrtem odstavku 16. člena določa, da organ posreduje informacije glede na tehnične pripomočke, s katerimi razpolaga. IP je v svoji praksi[3] glede dostopa do informacij javnega značaja že večkrat zavzel stališče, da morajo organi prosilcem omogočiti pretvorbo dokumentov (npr. iz fizične oblike v elektronsko ali obratno), če za to razpolagajo s tehničnimi pripomočki. 

(41) Glede na navedeno je prosilčeva pritožba utemeljena v delu, v katerem je mogoče zagotoviti pretvorbo dokumentov iz fizične v elektronsko obliko (torej dokumentov formata A4/A3), v preostalem delu pa se pritožba zavrne iz razloga neobstoja tehnične zmožnosti organa za pretvorbo dokumenta, ki ne vključujejo ustvarjanja elektronskega zapisa (kopij) velikih map formata A2 ali več, kot je pojasnil organ v dopisu, št. 090-5/2025-49 z dne 16. 4. 2026 in se prosilcu omogoči vpogled. Organ namreč ni dolžan prosilcu zagotoviti skeniranja preko zunanjega izvajalca, če ne razpolaga s tehničnimi pripomočki za pretvorbo dokumentov velikih formatov iz fizične v elektronsko obliko. Obenem pa IP pojasnjuje, da dejstvo, da je dokument opremljen s pečatom ali vrvico, samo po sebi še ne pomeni, da ga ni mogoče tehnično pretvoriti iz fizične v elektronsko obliko. Če je dokument v ustreznem formatu za izvedbo pretvorbe in organ razpolaga s tehničnimi sredstvi za takšno pretvorbo, pečat ali vrvica sama po sebi ne predstavljata ovire za digitalizacijo. V skladu z navedenim je IP odločil, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.

Izjema varstva osebnih podatkov

(42) Upoštevaje pojem osebnega podatka, v skladu z definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) člena Splošne uredba o varstvu podatkov[4], predstavljajo osebne podatke naslednji podatki: 

- (IP), št. P-17/2002, št. načrta S-17/2002, z dne 19. 7. 2002, vsebuje:

·         ime in priimek, podpis ter izobrazbo odgovornega vodje projekta, z IZS štampiljko,

·         ime in priimek ter izobrazbo odgovornega projektanta strojnih inštalacij, s podpisom, ki je obenem tudi direktor, z IZS štampiljko,

·         ime in priimek, izobrazba ter podpis sodelavca strojnih naprav, napeljav in opreme.

- projektna dokumentacija PGD, PZI, PR - 104/02, februar 2003, vsebuje:

·         ime in priimek samostojnega podjetnika, z izobrazbo, podpisom in z IZS štampiljko,

·         ime in priimek, podpis ter izobrazbo odgovornega vodje projekta, odgovornega projektanti za gradbeni načrt, za strojni načrt, za načrt elektroinštalacije, z IZS štampiljko,

·                     ime in priimek ter izobrazbo sodelavca.

- Projekt izvedbenih del S-30/2006, Prikaz strojnih inštalacij in strojne opreme, januar 2007, vsebuje:

·         ime in priimek, izobrazba, podpis, projektanta, z IZS štampiljko,

·         ime in priimek, izobrazba odgovornega vodje projekta, 

·                     ime in priimek, izobrazba odgovornega projektanta[5], s podpisom, z IZS identifikacijo.

(43) IP je tako preveril še, ali je za obdelavo (posredovanje prosilcu oziroma javnosti) navedenih osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2). V drugem odstavku 6. člena Splošna uredba o varstvu podatkov je sicer določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Prav tako prvi odstavek 74. člena ZVOP-2 predstavlja pravno podlago, v skladu s katero zavezanci po ZDIJZ posredujejo javnosti osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes v skladu z ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je torej dopustno, kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) oziroma okoljske podatke (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), ali ko je za razkritje podatkov podan javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

(44) Upoštevaje navedeno in po vpogledu v zadevne dokumente IP ugotavlja:

- imena, priimke, izobrazbo in podpise odgovornega vodje projekta in odgovornih projektantov; IP na tem mestu poudarja, da je področje gradnje objektov v javnem interesu, ker izhaja iz gradbenega dovoljenja in pomeni poseg v okolje in prostor, zato je tudi regulirano z javnopravnimi predpisi. V konkretnem primeru gre za dokumente, z datumi IP 19. 7. 2002, PGD, PZI, PR - 104/02, februar 2003 in Projekt izvedbenih del S-30/2006, Prikaz strojnih inštalacij in strojne opreme, januar 2007. V konkretnih primerih sta bila takrat veljavna Zakon o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/1984, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGO), ki je veljal do 31. 12. 2002 in Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGO-1), veljaven od 1. 1. 2003 do 16. 11. 2017, uporaben do 31. 5. 2018). 

V skladu s prvim odstavkom 26a. člena ZGO je projektivno podjetje moralo za vsak načrt imenovati odgovornega projektanta, pri izdelavi več načrtov pa tudi odgovornega vodjo projekta (tretji odstavek 26a. člena ZGO). Odgovorni projektant je odgovoren za skladnost načrta s predpisi, kar potrdi s svojo identifikacijsko številko in podpisom na vseh zaključenih sestavinah načrta (drugi odstavek 26.a člena ZGO). Odgovorni vodja projekta je odgovoren za medsebojno usklajenost posameznih načrtov v projektu in kakovost obdelave celotnega projekta, kar potrdi s svojo identifikacijsko številko in podpisom na vseh zaključenih sestavinah projektne dokumentacije (četrti odstavek 26.a člena ZGO). Nadalje je 26b. člen ZGO določal vpis v imenik pooblaščenih inženirjev, v katerem v skladu s 26c. členom med drugim vodi ime in priimek, strokovni in znanstveni naslov in identifikacijsko številko pooblaščenega inženirja. Slednji podatki torej predstavljajo podatke o opravljanju zakonsko urejene poklicne funkcije in ne podatke iz zasebne sfere.

ZGO-1[6], je določal pogoje za odgovornega projektanta in odgovornega vodjo projekta. Vsak odgovorni projektant za svojo stroko (arhitektura, prostorsko načrtovanje, krajinska arhitektura, gradbeni načrti – npr. statika, načrti električnih inštalacij in električne opreme, načrti strojnih inštalacij in strojne opreme, načrti telekomunikacij, tehnološki načrti, načrti izkopov, geodetski načrti, itd.) odgovarja za vsak načrt, ki ga je izdelal in potrdil s svojim podpisom in žigom, ter jamči, da je načrt v skladu s prostorskimi akti, gradbenimi predpisi in projektnimi pogoji, da izpolnjuje vse bistvene zahteve in da je v skladu z elaborati (47. člen ZGO-1). S podpisom in enotnim žigom odgovorni projektant jamči, da je načrt izdelan tako, da bo gradnja zanesljiva. Odgovorni vodja projekta pa je odgovoren za medsebojno usklajenost vseh načrtov projekta, ki ga je potrdil s svojim podpisom in žigom. Tudi pristojni upravni organ za gradbene zadeve, preden izda gradbeno dovoljenje, mora, v skladu z 2. točko prvega dostavka 66. člena ZGO-1 preveriti, kdo je odgovorni projektant in odgovorni vodja projekta ter ali izpolnjujeta vse z zakonom predpisane pogoje za projektanta in odgovornega projektanta. Iz navedenega izhaja, da lahko inženirske storitve (npr. pri projektni dokumentaciji, pri graditvi objektov in koordiniranju graditve z urejanjem prostora) opravljajo le posamezniki, ki razpolagajo s potrebnim znanjem in imajo status pooblaščenega inženirja (3. točka prvega odstavka 129. člena ZGO-1). Status pooblaščenega inženirja se ob izpolnjevanju strokovnih in drugih zakonsko določenih pogojev pridobi z vpisom v imenik pooblaščenih inženirjev, t.i. imenik IZS (drugi odstavek 128. člena ZGO-1). Na podlagi 124. člena ZGO-1 in 32. člena Pravilnika o obliki in vsebini ter o načinu vodenja imenika Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirske zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 123/2003, 56/05 in 108/09 – ZGO-1C) je podatek o tem, ali je posameznik vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev, ki ga vodita Inženirska zbornica Slovenije (IZS) in Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) in podatek o tem, kakšno pooblastilo ima, javen. Upoštevaje navedeno, osebni podatki posameznika, ki nastopa kot odgovorni projektant ter odgovorni vodja projekta, niso varovani osebni podatki, saj so prosto dostopni na spletni strani IZS in ZAPS, ki omogoča iskanje po imenih in priimkih. IP je vpogledal v imenik pri IZS ali ZAPS in ugotovil, da navedene osebe niso več vpisane v slednji evidenci, saj gre za več kot 20 let staro dokumentacijo, vendar pa slednje ne spremeni dejstva, da so se v konkretnih dokumentih v času nastanka dokumenta izkazovali z ustrezno ISZ identifikacijsko številko (štampiljko), ki jo posameznik lahko pridobi samo z vpisom v imenik pooblaščenih inženirjev, kot pojasnjeno zgoraj. Ker so odgovorni projektanti (za različna področja) ter odgovorni vodja projekta v zahtevanih dokumentih navedeni v zvezi z izvrševanjem svojih pooblastil, ki jih imajo v skladu z določbami ZGO-1, ti podatki niso izjema od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, oziroma povedano drugače ime, priimek, popis, izobrazba ter identifikacijska številka pooblaščenega inženirja so v konkretnem primeru prosto dostopne informacije javnega značaja. 

- ime in priimek, izobrazba ter podpis sodelavca strojnih naprav, napeljav in opreme ter ime in priimek ter izobrazbo sodelavca, oba fizični osebi. Pravna podlaga za razkritje podatkov fizične osebe ni podana, ker ne gre za javnega uslužbenca oziroma za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, gre namreč za podatke o fizični osebi, kar pomeni, da ti podatki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

- ime, priimek, podpis, izobrazba samostojnega podjetnika z IZS štampiljko niso varovani osebni podatki, saj se samostojni podjetniki v konkretnih dokumentih ne nahaja kot posameznik, temveč v vlogi poslovnega subjekta, kot tak pa ni upravičeni do zaščite v smislu ZVOP-2. Samostojni podjetnik uživa varstvo po določbah Splošne uredbe o varstvu podatkov oziroma ZVOP-2 samo, kadar nastopa kot fizična oseba v smislu posameznika, torej kot negospodarski subjekt, za kar pa ne gre v konkretnem primeru. Posledično navedeni podatki ne predstavljajo izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Delni dostop

(45) Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa na podlagi 7. člena ZDIJZ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop). Konkretneje ureja t.i. delni dostop 19. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba).

(46) IP ugotavlja, da je delni dostop, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe do zahtevanih podatkov mogoč, zato je odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Glede drugih pritožbenih navedb prosilca

(47) IP je ugotovil, da organ z drugo zahtevano dokumentacijo, kot z zgoraj navedeno, ne razpolaga v materializirani obliki. Dokazno breme glede obstoja dokumentacije sicer primarno nosi organ, ki mora izkazati, da je opravil ustrezno preverbo obstoja zahtevanih informacij. IP ugotavlja, da je organ v konkretnem primeru tej obveznosti zadostil, saj je v dopisu, št. 090-5/2025-49 z dne 16. 4. 2026 pojasnil način ter obseg izvedenega preverjanja, s ponovnim preverjanjem obstoja zahtevane dokumentacije v arhivskem gradivu, pri čemer organ ni ugotovil, da bi obstajala dodatna dokumentacija, ki v predhodnem postopku ne bi bila že posredovana oziroma identificirana. IP nima podlage za dvom v resničnost navedb organa, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, saj gre za več kot 20 let staro dokumentacijo. Predmet presoje po ZDIJZ je namreč izključno dostop do že obstoječih informacij javnega značaja. IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa in njegovega poslovanja, v smislu, zakaj organ ne razpolaga z določenimi dokumenti, čeprav je obstoj teh npr. naveden v uporabnem ali gradbenem dovoljenju. Na podlagi vsega navedenega IP ugotavlja, da glede zahtevane druge dokumentacije s strani prosilca ni izpolnjen pogoj obstoja informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, saj organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Organ je zato ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilca v tem delu zavrnil, zato je IP odločil, kot to izhaja iz 2. toke izreka te odločbe.

(48) IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo. Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve. Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oziroma pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd. ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. ZDIJZ tako prosilcem ne nudi pravice od organa terjati odgovore na vprašanja oziroma podajati zahtevana pojasnila, prav tako od organov ne zahteva, da analizirajo razpoložljive podatke in dokumente, da bi ugodili zahtevi prosilca. Slednje pomeni, da organ prosilcu posreduje zgolj dokumente na način, kot z njimi razpolaga oziroma mu na slednji način omogoči vpogled v dokument, ni pa dolžan iz dokumenta izluščiti relevantnih delov, odsekov, križanj zgolj zato, da bi zadostil zahtevi prosilca, torej organ ni dolžan izločati oziroma odbirati podatkov po posebnih kriterijih. Pritožba prosilca v tem delu ni utemeljena s tem, ko prosilec navaja, da je zahteval določene odseke oz. odbiranje in analiziranje dokumentacije.  

(49) Glede pritožbene navedbe prosilca, da se z gradivom lahko razpolaga tudi brez fizičnega prihoda na organ, kar je prosilec utemeljil s tem, da je organ IP razpoložljivo dokumentacijo posredoval v izvirniku, IP pojasnjuje, da navedena okoliščina ne vpliva na presojo zakonitosti izpodbijane odločbe. Posredovanje dokumentacije IP v okviru pritožbenega postopka temelji na drugačni pravni podlagi in zasleduje drugačen namen, kot uresničevanje pravice dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ.

Na podlagi prvega odstavka 245. člena ZUP je organ po prejemu pritožbe dolžan pritožbo skupaj s spisom zadeve odstopiti organu druge stopnje, če pritožbe ne nadomesti z novo odločbo. IP mora kot pritožbeni organ zaradi popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja razpolagati z vso dokumentacijo, ki je pomembna za odločitev o pritožbi. Način, na katerega organ dokumentacijo posreduje IP, je vprašanje izvedbe pritožbenega postopka in medsebojnega sodelovanja med organoma ter ne predstavlja izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja. Dejstvo, da organ IP zaradi izvedbe pritožbenega postopka odstopi fizični izvirnik dokumenta, če ta obstaja, ne pomeni, da je takšen način posredovanja predviden tudi za prosilce po ZDIJZ. ZDIJZ namreč prosilcu ne daje pravice zahtevati izročitve izvirnika dokumenta, temveč pravico seznaniti se z informacijo javnega značaja na enega od načinov, ki jih določa zakon. V skladu z drugim odstavkom 5. člena in drugim odstavkom 17. člena ZDIJZ lahko prosilec zahteva vpogled, prepis, fotokopijo ali elektronski zapis dokumenta. Organ zato prosilcu ni dolžan izročiti fizičnega izvirnika dokumenta, zato ni mogoče slediti pritožbeni navedbi prosilca, da bi moral organ prosilcu omogočiti dostop do dokumentacije na enak način, kot jo je posredoval IP. Položaj IP kot pritožbenega organa, ki na podlagi ZUP opravlja nadzor nad zakonitostjo odločanja organa prve stopnje, ni primerljiv s položajem prosilca, ki uveljavlja pravico dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Gre za dva različna pravna instituta z različnima pravnima podlagama in različnim namenom, zato načina posredovanja dokumentacije IP ni mogoče enačiti z načinom izvrševanja pravice dostopa po ZDIJZ.

Sklepno

(50) Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena, zato je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo organa delno odpravil in odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilca na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(51) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(52) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 
Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. 

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati. 

Postopek vodila:

Saša Fidler Duronjič, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke

 
[1] Npr. sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015 (točka 19) in št. I U 817/2015-7 z dne 10.12 2015.
[2] Dostopen na: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2002-01-5387 
[3] Npr. odločba IP, št. 090-199/2025/2 z dne 10. 6. 2025.
[4] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.
[5] Odgovorni projektant in projektant sta ista oseba.
[6] 45. člen ZGO-1: (1) Projektant, ki prevzame v izdelavo projektno dokumentacijo, mora za vse načrte, ki sestavljajo projekt, imenovati odgovorne projektante.(2) Odgovorni projektant je lahko posameznik, ki je pri pristojni poklicni zbornici vpisan v ustrezen imenik in ima po končanem študiju za pridobitev univerzitetne izobrazbe najmanj pet let delovnih izkušenj na področju projektantskih storitev, če nastopa kot odgovorni projektant načrta za zahtevni objekt, oziroma najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju projektantskih storitev, če nastopa kot odgovorni projektant načrta za manj zahtevni objekt, po končanem študiju za pridobitev visoke strokovne izobrazbe pa najmanj sedem let pri zahtevnih objektih in najmanj pet let pri manj zahtevnih objektih.(3) Kot odgovorni vodja projekta nastopa odgovorni projektant iz stroke, ki pri nameravani gradnji glede na namen objekta prevladuje.(4) Odgovorni vodja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pri izvajanju gradnje tega objekta nadzoruje, ali se gradnja objekta izvaja v skladu s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če med gradnjo objekta ugotovi neskladje, mora o tem takoj obvestiti investitorja, ugotovitve in predloge, kako stanje popraviti, pa tudi vpisati v gradbeni dnevnik. Če se ugotovljene pomanjkljivosti kljub njegovim ugotovitvam in opozorilom ne odpravijo, pa mora o tem obvestiti tudi pristojnega gradbenega inšpektorja. Investitor, izvajalec in nadzornik morajo odgovornemu vodji projekta in odgovornim projektantom omogočiti dostop in preglede na gradbišču ter vpogled v vso dokumentacijo, ki se nanaša na izvajanje gradnje.