prosilec - Občina Grad

POVZETEK:

Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil. Prosilec se je v tem delu pritožil. IP je pritožbi prosilca ugodil in odločbo organa v 1. točki izreka odpravi ter zadevo v tem delu vrnil organu v ponovni postopek, saj je ugotovil, da ne more slediti navedbi organa iz izpodbijane odločbe, da organ ne razpolaga z nobenim relevantnim dokumentom (ali izsekom iz dokumenta) v povezavi z zahtevo prosilca. IP je ugotovil, da bo organ moral najprej povsem nedvoumno ugotoviti, kateri konkretni dokumenti ali njihovi deli so predmet zahteve prosilca in nato izvesti ugotovitveni postopek, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti oziroma z njihovimi deli (izseki). IP je nadalje ugotovil, da ni razvidno, kateri konkretni dokumenti pri organu ustrezajo zahtevi prosilca in so bili predmet presoje organa v tem delu, s tem pa se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-477/2025/10

Datum: 23. 12. 2025

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju: prosilec), z dne 9. 10. 2025, zoper odločbo Občine Grad, Grad 172, 9264 Grad (v nadaljevanju: organ), št. 090-5/2025-4 z dne 23. 9. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca se ugodi in se odločba Občine Grad, 090-5/2025-4 z dne 23. 9. 2025, v 1. točki izreka odpravi ter se zadeva v tem delu vrne organu v ponovni postopek.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 1. 8. 2025 na organ vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, za dokumentacijo, s katero je občina razpolagala v času izvedbe vodovodne infrastrukture, in sicer za posredovanje kopij naslednjih dokumentov:

A.    investicijski in tehnični elaborat, idejna zasnova, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (če je bilo izdano);

B.    načrt trase vodovoda do območja in parcele št. 1520/3 k.o. Vidonci (vključno s prikazom leg na zemljiščih in globinami vkopov);

C.    vsi soglasodajalci in odločbe, pridobljene v imenu občine (npr. soglasje DRSV, upravljavcev komunalnih vodov, upravljavcev cest, itd.);

D.    zapisniki o izvedbi del, tehnični prevzemi in morebitna poročila nadzora,

E.    pogodbe s prejšnjimi lastniki nepremičnine ali gradbenimi izvajalci, če se nanašajo na dostop, priklop ali izvedbo priključka.

Prosilec je želel, da se mu dokumentacija posreduje v elektronski obliki na e-naslov, ali da se ga obvesti, kje jo lahko prevzame.

Prosilec je dne 2. 9. 2025 na organ naslovil dopis z naslovom »Urgenca – zahteva za posredovanje dokumentacije po ZDIJZ z dne 1. 8. 2025«, v katerem organ poziva, da mu zahtevano dokumentacijo posreduje nemudoma, najkasneje pa do 5. 9. 2025.

Organ je prosilcu dne 5. 9. 2025 na e-naslov poslal:

1.     Uporabno dovoljenje za vodovodno omrežje v naselju Vidonci, št. 351-238/2012-3(0310) z dne 12. 3. 2012,

2.     Pogodbo o sofinanciranju javnega vodovoda v Vidoncih, št. 67/05-95 z dne 29. 1. 2005, sklenjeno s takratno lastnico stanovanjske hiše na naslovu Vidonci 15,

3.     Poročilo o parceli iz katastra nepremičnin, kjer je vrisana trasa vodovoda ob parceli, št. 1520/3, k.o. 39-Vidonci (gis.iobcina.si).

Nadalje je organ prosilcu pojasnil, da zahteva prosilca obsega še drugo obsežno dokumentacijo v zadevi izgradnje vodovoda, ki obstaja le v fizični obliki. Kopiranje in pošiljanje te dokumentacije bi po mnenju organa zahtevalo nesorazmeren obseg dela in bistveno obremenilo redno poslovanje organa, zato je organ v skladu s 17. členom ZDIJZ prosilca pozval na dopolnitev zahteve na način, da natančneje opredeli, na katera obdobja, dokumente ali vrste podatkov se njegova zahteva nanaša oziroma kateri del dokumentacije je za prosilca bistven. Prosilca je organ še seznanil, da ima namesto možnosti zahtevati kopijo dokumentacije možnost uveljaviti pravico do vpogleda, kar bi za organ pomenilo hitrejšo in enostavnejšo obravnavo njegove zahteve.

Prosilec je dne 10. 9. 2025 organu poslal dopolnitev zahteve z dne 1. 8. 2025, v kateri je natančneje opredelil zahtevo, in sicer:

A.    Obseg v času in prostoru:

-       Obdobje: 2003-2012 (od priprave dokumentacije za GD do izdaje uporabnega dovoljenja) in, če obstajajo dopolnitve/posegi po prenosu upravljanja, še 2017-2025 za isti odsek.

-       Območje: odsek javnega vodovoda v območju parc. št. 1520/3 k.o. Vidonci ter neposrednih sosednjih parcel (zlasti parc. št. 1520/4 in 1999/2) in odsek ob/prek LC 1553, v koridorju do 100 m od meje parc. št. 1520/3.

B.    Natančno opredeljeni dokumenti/izvlečki:

Prosilec prosi za relevantne liste oziroma izvlečke, ki zajemajo opisani odsek, zlasti tiste, na katere se sklicuje uporabno dovoljenje (UE Murska Sobota, 12. 3. 2012):

1.     Projekt izvedenih del – PR-104/02 (11/2006: dopolnitev 01/2012):

§  situacije trase v območju parc. št. 1520/3, 1520/4 in 1999/2,

§  vzdolžni profil z višinskimi kotami/kritji (globinami) na tem odseku,

§  tipične tehnične rešitve/detajli trase za navedeni odsek.

2.     Geodetski načrt novega stanja M-312/2006 (4. 4. 2007) – tist(i), ki zajemajo parc. št. 1520/3, 1520/4, 1999/2 in odsek ob/križanju LC 1553.

3.     Dokazilo o zanesljivosti objekta 1/07, zapisnik tehničnega pregleda (6. 3. 2007) in sklep o imenovanju komisije (19. 2. 2007), skupaj z morebitnimi dopisi o odpravi pomanjkljivosti/dopolnitvah (2007-2012).

4.     Za obdobje 2017-2025 (če obstaja): morebitna mnenja, projektni pogoji, soglasja upravljavca ali občine za predmetni odsek.

C.    Pravice do zemljišč in ceste

5.     Vsa pisna soglasja/služnostne pogodbe ali drugi akti, s katerimi je občina uredila pravico polaganja in obratovanja vodovoda po zasebnih parcelah na navedenem odseku (zlasti 1999/2 in 1520/4, ter nekdanji lastniki nepremičnine Vidonci 15).

6.     Dovoljenja/soglasja upravljavca ceste za poseg/križanje v/ob LC 1553, vključno z morebitnimi elaborati/načrti odseka.

7.     Listine o pravnem režimu ceste na navedenem odseku: akti o kategorizaciji, sklep o razglasitvi grajenega javnega dobra, ZK izpisek (vpis javnega dobra) in morebitni odkupi/služnosti za zemljišča, kjer poteka LC ali vodovod.

D.    Pomožna dokumentacija za razumevanje

8.     Kazalo projektnih map (PZI/PID) in metapodatki/legenda občinskih GIS slojev za vodovod/ceste (opis slojev, datum posodobitve, koordinatni sistem/CRS), ki so bili uporabljeni pri priloženem občinskem poročilu/izrisu parcele.

E.    GIS izris – isti pogled kot v poročilu organa

9.     Isti PDF izvoz pogleda za parc. št. 1520/3 k.o. Vidonci kot v že poslanem poročilu, z enakimi sloji in enakim merilom: vidna naj bosta legenda in datum izpisa.

10.  Dodatno prosim za PDF/PNG izvoz v merilih 1:1000 in 1:2000, z vidnim merilnim trakom, severno puščico in koordinatno mrežo (npr. D96/TM – EPSG:3794).

11.  Legendni ključ in metapodatki (poimenovanje slojev, vir podatkov, datum posodobitve) ter, kjer je mogoče, WMS/WFS povezave do javnih slojev (parcele, LC: sloj vodovoda le, če je javen).

Prosilec prosi za posredovanje podatkov v elektronski obliki (PDF/scan) po e-pošti. Če bi bil obseg dokumentov za elektronsko posredovanje nesorazmeren, najprej prosi za kazalo/indeks dokumentacije in predračun morebitnih stroškov, da lahko po potrebi zoži zahtevo. Prosi za potrditev okvirnega časa priprave. Če GIS organa ne podpira posameznih elementov (mreže/CRS) ali je sloj vodovoda interni/nejaven, prosi za termin vpogleda in dovoljenje za fotografiranje zaslona izbranih pogledov. Prosi za pisno potrditev neobstoja dokumentov.

Organ je o prej navedeni zahtevi prosilca in njeni dopolnitvi dne 23. 9. 2025 izdal odločbo št. 090-5/2025-4 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je pod 1. točko izpodbijane odločbe zahtevo prosilca za posredovanje projektne dokumentacije in PID načrtov trase vodovoda, ki bi zajemal parc. št. 1520/3 ter neposrednih sosednjih parcel (št. 1520/4 in 1999/2), vse k.o. 39 Vidonci, v točkah A), B), C) in D) zahteve prosilca zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga. Organ je pod točko E) izpodbijane odločbe zahtevi prosilca ugodil z obrazložitvijo, da je del dokumentacije prosilec že prejel dne 5. 9. 2025 po e-pošti, drugo dokumentacija pa bo prosilcu organ posredoval po e-pošti. Za vložitev pritožbe je organ predvidel plačilo upravne takse v višini 18,10 EUR, skladno s tar. št. 2 Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUT).

Prosilec je dne 9. 10. 2025 zoper 1. točko izpodbijane odločbe vložil pritožbo, ki jo je razdelil na 5 točk. V prvi, ki jo je naslovil »Pavšalno »ne razpolagamo« - neustrezna obrazložitev« prosilec navaja, da organ v izpodbijani odločbi ni navedel, kje/kdaj/kdo/kako je iskal dokumente, niti ni predložil kazal ali zapisnikov pregleda evidenc. Meni, da takšna obrazložitev ne dosega standarda ZDIJZ, saj je po 17. členu ZDIJZ vložil ozko opredeljen zahtevek za izvlečke in 100-m koridor. Nadalje v drugi točki, ki jo je naslovil »Notranje neskladje z dejanskim stanjem in z UD«, navaja, da iz UD (12. 3. 2012) izhaja, da so sestavni deli PID PR-104/02 in Geo M-312/2006 ter obsežen seznam parcel, v katerem ni navedenih parc. št. 1999/1, 1999/2, 1520/3, 1520/4, čeprav so navedene oddaljene KZ (npr. 2006/1). Navaja, da če kasnejših gradenj ni bilo, morajo biti v prvotnih PGD/PID/UD zajeti tudi odseki ob 1999/1-1999/2→ pod LC → 1520/4 →1520/3. Prosilec meni, da če ti odseki niso zajeti, je to indic, da je bil del trase izveden mino GD/UD, kar po njegovem mnenju ne more biti razlog za zavrnitev dostopa, temveč za natančen vpogled v matični spis UE MS. Pod tretjo točko, ki jo je naslovil »Opustitev delnega dostopa (7. člen ZDIJZ)« je prosilec navedel, da je v dopolnitvi zahteve z dne 10. 9. 2025 izrecno zahteval delni dostop (izvlečki in kazala), česar organ ni izvedel, temveč je zahtevo v točkah A-D v celoti zavrnil. Nadalje v četrti točki, ki jo je naslovil »Opustitev odstopa (20. člen ZDIJZ)«, je prosilec navedel, da bi organ moral zahtevo v relevantnem delu odstopiti UE Murska Sobota (GD/UD spis s prilogami, na katere se UD izrecno sklicuje: PID PR-104/02, Geo M-312/2006). Prosilec v peti točki, ki jo je naslovil »Napačno zoženje obsega in zanemarjanje priobalnega pasu« navaja, da utemeljeno zahteva popis parcele in dokazilo o pravici graditi, zlasti ob priobalnem jarku ob parc. št. 1520/4, kjer naj bi bilo izvedeno prečkanje pod LC iz 1999/1-1999/2 in dovod do 1520/3. Prosilec meni, da tovrstni odseki terjajo soglasje upravljavca ceste, ter če gre za priobalni pas, vodno mnenje/soglasje (DRSV). Prosilec meni, da organ teh elementov ni naslovil. Nadalje prosilec v zadnji točki pritožbe, ki jo je naslovil »Neustrezen nadomestek z občinskim GIS poročilom« navaja, da poročilo o parceli iz občinskega GIS ni pravi nadomestek za PGD/PID/Geo izvlečke in matični spis UE (GD/UD). Na koncu prosilec še navaja, da izpodbijana odločba ne vsebuje podatkov za plačilo upravne takse (TRR, sklic). Organ ali IP prosi za izdajo plačilnega naloga s podatki za nakazilo. Navaja, da bo takso poravnal po prejemu plačilnega naloga. Prosilec predlaga, da IP pritožbi ugodi, izpodbijani del odločbe pa odpravi.

Organ odločitve po prejemu pritožbe ni spremenil, zato je pritožbo prosilca na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090-5/2025-6 z dne 13. 10. 2025, odstopil v reševanje IP. IP je pritožbo prejel 16. 10. 2025.

IP je zaradi razjasnitve dejanskega stanja, s pozivom, št. 090-477/2025/3 z dne 20. 10. 2025 na podlagi prvega odstavka 10. člena ZInfP, ob upoštevanju drugega odstavka 245. člena ZUP, organ pozval na podajo pojasnil in posredovanje dodatne dokumentacije. Organ je z dopisom, št. 090-5/2025-11 z dne 11. 11. 2025 IP in prosilcu podal pojasnilo o tem, s katero dokumentacijo ne razpolaga ter se opredelil do pritožbenih navedb prosilca. Z istim dopisom je organ IP posredoval vso dokumentacijo, s katero, vezano na zahtevo prosilca, razpolaga.

Pritožba je utemeljena.

Uvodoma je IP preveril, ali so izpolnjeni formalni pogoji za reševanje pritožbe v skladu z določilom prvega odstavka 246. člena ZUP in ugotovil, da je pritožba prosilca dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in sicer v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Glede odstopa

Glede pritožbenih navedb prosilca, da bi organ moral zahtevo v delu, v katerem z dokumenti ne razpolaga, odstopiti UE Murska Sobota (GD/UD spis s prilogami, na katere se UD izrecno sklicuje: PID PR-104/02, Geo M-312/2006), IP pojasnjuje, da je organ pravilno postopal, s tem, ko je izdal meritorno zavrnilno odločbo. Glede na posebno naravo postopka po ZDIJZ je pravilneje, da organ, kadar z zahtevno informacijo ne razpolaga, pa ne ve, kateri organ je glede na njeno vsebino pristojen za njeno reševanj, namesto sklepa o zavrženju zaradi nepristojnosti (kot to določa peti odstavek 65. člena ZUP) izda meritorno zavrnilno odločbo iz razloga neobstoja zahtevane informacije (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ)[1]. Organ je namreč zahtevo prosilca presojal z vidika obstoja dokumentov, s katerimi razpolaga v okviru zahteve prosilca in njene dopolnitve. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa, v smislu, ali organ res ni vedel, kateri organ bi bil glede na vsebino zahteve prosilca lahko pristojen za reševanje zahteve prosilca in bi mu lahko zahtevo v tem delu organ odstopil. IP v okviru pritožbenega postopka tako organu ne more odrediti odstopa zahteve po 20. členu ZDIJZ, saj po eni strani organ ne razpolaga z zanesljivimi informacijami[2], kateri organ bi z informacijami, ki jih prosilec zahteva, lahko razpolagal, po drugi strani pa IP poudarja, da sta tako prvostopenjski organ kot tudi IP vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meje postavljenega zahtevka – navedeno stališče je podprto tudi z upravno sodno prakso, npr. sodbi I U 817/2015, I U 932/2015. To pomeni, da mora pristojni organ odločati v okviru postavljene zahteve prosilca in ugotavljati le, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti po kriterijih, kot jih je navedel prosilec, torej ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

Glede plačila upravne takse

Glede pritožbene navedbe prosilca, da naj organ ali IP izdata plačilni nalog za plačilo upravne takse, saj iz izpodbijane odločbe ne izhajajo podatki za njeno plačilo, IP pojasnjuje, da za vložitev pritožbe zoper izpodbijano odločbo organa ni potrebno plačilo upravne takse. Plačilo upravne takse je sicer organ predvidel v pouku o pravnem sredstvu izpodbijane odločbe. IP pojasnjuje, da so na podlagi 30. točke 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUT) taks oproščeni dokumenti in dejanja v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja in njihovo ponovno uporabo.

IP meni, da je organ napačno uporabil pravni predpis ZUT, vendar pa slednje ni pomenilo nastanka pravnih posledic za prosilca, saj iz vpogleda v spisno dokumentacijo izhaja, da prosilec takse za vložitev pritožbe (še) ni plačal.

Informacija javnega značaja

IP ugotavlja, da prosilec izpodbijane odločbe ne izpodbija v delu 2. točke izreka, temveč zgolj v 1. točki izreka, torej v delu, kjer se zahteva prosilca nanaša na točke A), B), C) in D) zahteve prosilca za dne 1. 8. 2025 in njene dopolnitve z dne 10. 9. 2025.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ utemeljeno zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov z utemeljitvijo, da niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja. Upoštevaje navedeni obseg zahteve prosilca se tako tudi presoja IP osredotoča samo na te podatke, ki ustrezajo kriterijem prosilca. Organi prve stopnje in tudi IP so namreč dolžni odločati v okviru zahteve posameznega prosilca, kot to izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišča Republike Slovenije.^[3]

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo.

Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve. Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oziroma pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd. ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. ZDIJZ tako prosilcem ne nudi pravice od organa terjati odgovore na vprašanja oziroma podajati zahtevana pojasnila, prav tako od organov ne zahteva, da analizirajo razpoložljive podatke in dokumente, da bi ugodili zahtevi prosilca.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa (domnevno neskladje med traso vodovoda in parcelnimi številkami). V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

Prvi in bistveni korak organa, ki odloča o zahtevku za dostop do informacij javnega značaja, je ugotovitev, kateri dokumenti ustrezajo zahtevi prosilca in njeni dopolnitvi in ali organ z njimi razpolaga.

Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da projektna dokumentacija (PGD, PID) ter uporabno dovoljenje trase vodovoda ne zajemajo parc. št. 1520/3 ter neposrednih sosednjih parcel (št. 1520/4 in 1999/2), vse k.o. 39-Vidonci, saj je bila trasa izvedena po občinski cesti LC 197101 VIDONCI-RADOVCI. Organ še navaja, da je bilo ob pridobitvi uporabnega dovoljenja dejansko stanje skladno s projektno dokumentacijo, in da občina ne razpolaga z dokumentacijo, ki bi izkazovala morebitno naknadno gradnjo vodovoda preko navedene parcele.

Nadalje je organ v dopisu, št. 090-5/2025-11 z dne 11. 11. 2025 navedel, da je pri ponovnem pregledu arhiva, tako v fizični kot elektronski obliki, ugotovil, da razpolaga le z navedeno dokumentacijo, ki jo je tudi poslal IP[4] in je predmet zahteve prosilca:

a)    Idejni projekt (IP), št. P-17/2002, št. načrta S-17/2002, z dne 19. 7. 2002, ki ga je izdelalo podjetje Fering d.o.o. Murska Sobota

b)    Projektno dokumentacijo PGD, PZI (projekt za izvedbo), št. 104/02, februar 2003, ki ga je izdelalo podjetje Rating,

c)     Gradbeno dovoljenje št., 3514-132/2003-0203 z dne 1. 7. 2003, ki ga je izdelala UE Murska Sobota,

d)    Projektno dokumentacijo PID (projekt izvedenih del – PID, št. PR-104/02, november 2006), ki ga je izdelalo podjetje Rating.

e)    Dokazilo o zanesljivosti objekta (II., izvod), št. 1/07 z dne 29. 1. 2017, ki ga je izdelalo Cestno podjetje Ljubljana, d.d.,

f)      Uporabno dovoljenje, št. 351-238/2012-3(0310) z dne 12. 3. 2012, ki ga je izdelala UE Murska Sobota.

Organ je v predmetnem dopisu navedel, da druga zahtevana dokumentacija, na katero se nanaša prosilčeva zahteva, pri organu po ponovnem pregledu ni bila najdena. Nadalje je organ še navedel, da se prosilčeva zahteva nanaša na zelo obsežno gradivo, ki vključuje številne faze investicije – od investicijskega elaborata in idejne zasnove do soglasij, zapisnikov posameznih postopkov. Navedel je, da bi bilo za popoln pregled treba pregledati celoten arhiv projektne dokumentacije, kar bi glede na obseg gradiva, starost zadeve (investicija je bila zaključena pred 13 leti) in načina arhiviranja zahtevalo nesorazmerno veliko časa. Organ je še navedel, da je obravnaval zahtevo v okviru vsebine, ki se nanaša na javni vodovod, ne pa na postopke pridobivanja soglasij ali druge prostorske postopke. Organ meni, da vprašanja, ki se nanašajo na priobalni pas in soglasja DRSV, presegajo okvir zahteve po ZDIJZ.

Iz navedb organa v dopisu, št. 090-5/2025-11 z dne 11. 11. 2025 in vpogleda v poslane dokumente izhaja, da nekateri dokumenti, ki so v celoti ali v delu predmet zahteve prosilca, pri organu obstajajo, npr. Dokazilo o zanesljivosti objekta, št. 1/07, za objekt: Vodovodno omrežje za naselje Vidonci, 29. 1. 2007 (naveden pod 4.e točko slednjega dopisa in e. točko prejšnjega odstavka), Dokument z naslovom PGD, PZI, PR - 104/02, februar 2003 (naveden pod točko 4.b slednjega dopisa in b. točko prejšnjega odstavka), ki vsebuje kazalo projekta. Organ je IP poslal tudi Projekt izvedenih del S-30/2006, januar 2007, za objekt vodovod Vidonci, slednjega organ v dopisu št. 090-5/2025-11 z dne 11. 11. 2025 navaja kot dokument pod točko 4. d: Projektna dokumentacija PID (projekt izvedenih del – PID, št. PR-104/02, november 2006), ki ga je izdelalo podjetje Rating. Ker se dokumenta razlikujeta v številki, IP ne more razbrati, ali je dokument (oz. izseki iz tega dokumenta), ki ga je organ poslal IP, relevanten za prosilca. Zaradi vseh navedenih okoliščin IP ne more slediti navedbi organa iz izpodbijane odločbe, da organ ne razpolaga z nobenim relevantnim dokumentom (ali izsekom iz dokumenta) v povezavi z zahtevo prosilca z dne 1. 8. 2025 in njeno dopolnitvijo z dne 10. 9. 2025.

IP je presodil, da določeni dokumenti ali deli dokumentov, ki ustrezajo zahtevi prosilca in njeni dopolnitvi, obstajajo pri organu v smislu ZDIJZ (izpolnjen je pogoj, da dokument obstaja v »materializirani obliki« v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ).

Glede na navedeno IP ugotavlja, da bo moral organ najprej povsem nedvoumno ugotoviti, kateri konkretni dokumenti ali njihovi deli so predmet zahteve prosilca in nato izvesti ugotovitveni postopek, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti oziroma z njihovimi deli (izseki).

IP nadalje pojasnjuje, da ZUP v 213. členu med drugim določa, da se v izreku odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih stranke. Izrek mora biti kratek in določen, če je potrebno, se lahko razdeli tudi na več točk glede na zahtevo prosilca in njeno dopolnitev. 214. člen ZUP pa opredeljuje kaj obsega obrazložitev odločbe, in sicer ta obsega razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

IP je ugotovil, da izpodbijana odločba, v zavrnilnem delu, ni ustrezno obrazložena, da bi se jo dalo preizkusiti, saj ni razvidno, kateri konkretni dokumenti pri organu ustrezajo zahtevi prosilca in so bili predmet presoje organa. Zaradi skoposti obrazložitve, ki bi se nanašala na konkretni primer in obrazložitev razlogov, ki se ne nanašajo na konkretne dokumente, je organ v postopku zagrešil bistvene kršitve pravil postopka. IP je tako meni, da je podan razlog po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, ker je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva, zaradi česar se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti in jo je treba v prvi točki izreka odpraviti.

ZUP v prvem odstavku 251. člena določa, da če organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali po zaprošenem organu. Ker je IP ugotovil, da je v obravnavani zadevi v postopku na prvi stopnji prišlo do absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, je treba na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

Organ bo tako moral v ponovljenem postopku identificirati in presojati vso dokumentacijo, s katero razpolaga v materializirani obliki (tudi tisto, ki bi se poleg javnega vodovoda nanašala na postopke pridobivanja soglasij ali druge prostorske postopke), in ki se nanaša na A), B), C) in D) točko zahteve prosilca z dne 1. 8. 2025 in njene dopolnitve z dne 10. 9. 2025, v luči zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja, ob upoštevanju določb ZDIJZ.

IP dodatno pojasnjuje, da ZDIJZ v 4. členu določa dostopnost do vseh dokumentov, ki jih ima v posesti organ javnega sektorja, in ne le tistih, ki jih je izdelal organ sam. Če prosilec zahteva od organa dokument, ki ga je izdelal drug organ, to ne more biti razlog za zavrnitev ali napotitev na organ, ki je »lastnik« tega dokumenta, temveč mora od dostopu do tega dokumenta odločiti organ, ki je zahtevo prejel.[5]

V skladu s prvim in drugim odstavkom 22. člena ZDIJZ napravi organ uradni zaznamek, če zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ugodi, če pa zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, pa mora o tem izdati pisno odločbo. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da za posamezen zahtevan podatek niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja ali če zahtevani podatek oziroma dokument pomeni izjemo po 5.a ali 6. členu ZDIJZ (26. člen ZDIJZ). V pisni odločbi mora organ jasno opredeliti, kateri posamezni dokumenti ustrezajo zahtevi prosilca in so bili predmet njegove presoje in zahtevane dokumente presoditi z vidika obstoja morebitnih izjem od prostega dostopa po ZDIJZ. V primeru obstoja katere od izjem, mora presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22; v nadaljevanju Uredba) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu[6] se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno napolnil vsebino obrazložitve in predvsem opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti posamično navedeni konkretni dokumenti, ki so predmet presoje in niso prosto dostopni, ker predstavljajo izjemo po ZDIJZ, oziroma v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu št… . se prekrije ime in priimek posameznika in podobno). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Med razlogi za pomembnost jasnosti obrazložitve so dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi, hkrati obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, prav tako pa obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. IP poudarja, da šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja, ter odločiti o stroški postopka.

Če organ ugotovi, da z dokumenti ne razpolaga, mora svojo ugotovitev v obrazložitvi odločbe utemeljiti, in sicer na kakšen način je iskal zahtevane dokumente ter prišel do ugotovitve, da z dokumenti ne razpolaga.

Organ mora v formalnem postopku dostopa do informacij javnega značaja (kadar ne gre za primer iz prvega odstavka a26.a člena ZDIJZ), v skladu z določbo 44. člena ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa, zato mora v postopek pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.

Organ mora v ponovnem postopku upoštevati tudi določila Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (uradni list RS, št. 16/07, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZASP), ali zahtevani dokumenti predstavljajo avtorskopravno varovano delo. ZASP namreč v 9. členu med drugim določa, da avtorskopravno niso varovane: 1. ideje, načela, odkritja; in 2. uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja.[7]

Organ mora v ponovnem postopku upoštevati določila 30. točke 28. člena ZUT, ki določa, da so taks oproščeni dokumenti in dejanja v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja in njihovo ponovno uporabo.

Glede vložitve nesorazmernega napora IP pojasnjuje, da zgolj dejstvo, da mora organ zahtevane dokumente poiskati v arhivu in pogledati po vsebini ter presoditi, ali ustrezajo zahtevi prosilca, samo po sebi še ne pomeni nesorazmernega napora ali ustvarjanja novega dokumenta. Ob tem IP pojasnjuje, da analiziranje in razvrščanje zahtevanih dokumentov po kriterijih, ki jih navede prosilec, lahko pomeni ustvarjanje novega dokumenta oziroma zbirke dokumentov, vendar ob pogoju, da je za takšno ustvarjanje novega dokumenta oziroma zbirke dokumentov potreben nesorazmeren vložek časa in truda. To izhaja, denimo iz sodbe št. II U 802023-/11 z dne 26. 7. 2024, v kateri je Upravno sodišče RS navedlo, da mora organ konkretno ugotoviti, koliko časa dejansko potrebuje, in kaj vse mora storiti, da pridobi dokumente, kot jih je vsebinsko zahteval prosilec (20. točka obrazložitve)[8]. Slednjega pa organu ni uspelo izkazati, celo nasprotno, organ je IP v prilogi dopisa št. 090-5/2025-11 z dne 11. 11. 2025 poslal nekatere dokumente (npr. Dokazilo o zanesljivosti objekta, št. 1/07, za objekt: Vodovodno omrežje za naselje Vidonci, 29. 1. 2007, Dokument z naslovom PGD, PZI, PR - 104/02, februar 2003), ki vsebuje kazalo projekta), za katere IP meni, da predstavljajo dokumente ali del dokumenta, ki ga/jih je z obravnavano zahtevo zahteval prosilec.

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilca in izpodbijano odločbo organa, v 1. točki, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ bo moral pri ponovnem odločanju pravilno uporabiti materialno pravo in ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP ter napotila IP.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena ZUT oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

Saša Fidler Duronjič, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke

[1] Tako dr. Nataša Pirc Musar, Tina Kraigher Mišič, Mojca Komac, Maja Lubarda, mag. Renata Zatler in mag. Rosana Lemut Strle, v: Zakon o dostopu do informacij javnega značaja s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana, 2017, 312.

[2] Navedba izhaja iz dopisa organa, št. 090-5/2025-11 z dne 11. 11. 2025.

[3] Npr. sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015 (točka 19) in št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015.

[4] Poleg v nadaljevanju navedene dokumentacije je organ IP dne 11. 11. 2025 poslal še dokazila o vročitvi izpodbijane odločbe prosilcu, dopolnitev zahteve prosilca z dne 10. 9. 2025 in spis zadeve, ki ga organ vodi.

[5] Tako dr. Nataša Pirc Musar, Tina Kraigher Mišič, Mojca Komac, Maja Lubarda, mag. Renata Zatler in mag. Rosana Lemut Strle, v: Zakon o dostopu do informacij javnega značaja s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana, 2017, 76 in 77.

[6] Da je zakonodajalec postavil izjeme le za »podatke iz dokumenta«, ne pa za celoten dokument, izhaja smiselno tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 1176/2010-13, z dne 30. 11. 2011.

[7] IP napotuje organ na odločbo, št. 090-140/2015 z dne 30. 8. 2015 in na odločbo, št. 090-36/2017 z dne 6. 4. 2017.

[8] IP v zvezi s tem napotuje organ na odločbo IP, št. 090-257/2025/6 z dne 17. 9. 2025.