prosilec - Občina Gornji Grad

Številka: 090-258/2026-2

Datum: 24. 6. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………….(v nadaljevanju prosilec) z dne 1. 6. 2026, zoper odločbo Občine Gornji Grad, Kocbekova cesta 23, 3342 Gornji Grad (v nadaljevanju organ), št. 090-0003/2026-5-1 z dne 20. 5. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 1. 6. 2026, zoper odločbo Občine Gornji Grad, št. 090-0003/2026-5-1 z dne 20. 5. 2026, se zavrne.       

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 20. 4. 2026 zahteval, da mu organ posreduje zvočni zapis dela 24. redne seje Občinskega sveta Občine Gornji Grad z dne 26. 3. 2026, in sicer pod 10. točko dnevnega reda, v delu, ki se nanaša na vprašanje ………………...

(2) Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo, št. 090-0003/2026-5-1 z dne 20. 5. 2026 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil zaradi izjeme varstva osebnih podatkov, v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V obrazložitvi je organ med drugim navedel, da zahtevani zvočni zapis ne vsebuje zgolj vsebine povedanega na seji, temveč tudi glasovne, jezikovne in druge govorne značilnosti govorcev. Iz zvočnega zapisa so razvidni oziroma slišni glas, barva in ton glasu, glasnost, hitrost govora, intonacija, način izražanja, morebitne narečne prvine, retorične značilnosti ter druge osebne značilnosti posameznih govorcev. Pri tem ni odločilno zgolj, da gre za sejo občinskega sveta oziroma da so nekateri govorci nosilci javnih funkcij. Informacije, ki so v neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije, so predvsem vsebina povedanega, dejstvo prisotnosti na seji in dejstvo aktivne udeležbe na seji. Glasovne, jezikovne in druge govorne značilnosti govorcev pa presegajo zgolj vsebino povedanega. Takšno stališče izhaja tudi iz prakse IP, ki je v primerljivih primerih (npr. odločba IP št. 090-98/2018 in št. 090-259/2023) že odločil, da ne gre za podatke, ki bi bili v neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije v smislu tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po stališču IP je v takih primerih varovano, kako je bilo nekaj povedanega, ne pa sama vsebina povedanega. Ker pa zvoka in vsebine pri zvočnem zapisu tehnično ni mogoče ločiti, dostop do zvočnega zapisa ni dopusten. Organ je presodil tudi, da delni dostop ni mogoč, ker zvoka in vsebine ni mogoče ločiti na način, da bi bilo prosilcu možno omogočiti dostop le do vsebine, brez varovanih osebnih podatkov. Organ je presojal, ali je podan prevladujoč interes javnosti in ocenil, da ta ni izkazan. Posledično je organ zahtevo prosilca zavrnil.

(3) Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 1. 6. 2026. Ne strinja se z zavrnitvijo in navaja, da je organ njegovo zahtevo zavrnil z obrazložitvijo, da bi z razkritjem zvočnega zapisa prišlo do razkritja osebnih podatkov in identifikacije posameznega govorca, hkrati pa organ že sam v odločbi navaja, da gre ……………….omenjeno pa je razvidno tudi iz predloga zapisnika obravnavane seje, ki je dostopen na spletni strani občine. Zvočni zapis želi pridobiti, ker meni, da vsebina razprave in odgovora, podanega na seji, ni v celoti oziroma natančno povzeta v zapisniku seje. Ker gre za razpravo med …………….na javni seji, pri čemer sta identiteta govorcev in vsebina obravnave že javno znani, meni, da posredovanje zahtevanega zvočnega zapisa ne bi pomenilo nedopustnega posega v varstvo osebnih podatkov. Glede na navedeno ocenjuje, da je razkritje v javnem interesu, saj prispeva k transparentnosti delovanja občine in omogoča preverjanje pravilnosti uradnih evidenc o delu občinskega sveta.

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, dne 10. 6. 2026, poslal v odločanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(5) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) IP uvodoma poudarja, da za pravilno in zakonito presojo dejanskega stanja v obravnavani pritožbeni zadevi po ZDIJZ niso relevantne osebne okoliščine prosilca ter njegova morebitna povezava s presojanimi dokumenti. V skladu z ZDIJZ namreč izdane odločbe učinkujejo »erga omnes« (t.j. enako nasproti kateremu koli prosilcu), kar pri posredovanju dokumentov pomeni, da mora biti posredovani dokument oz. informacija enaka, ne glede na to, kdo jo je zahteval.

(7) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Nadalje tudi ni sporno, da organ razpolaga z dokumentom v materializirani obliki, v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, to je z zvočnim posnetkom dela 24. redne seje Občinskega sveta Občine Gornji Grad z dne 26. 3. 2026, in sicer pod 10. točko dnevnega reda, v delu, ki se nanaša na ……………….(dalje zahtevan zvočni posnetek občinske seje). Sporno v obravnavanem primeru je, ali je prosilec upravičen do zahtevanega zvočnega posnetka. Ker je že organ ugotovil, da ta obsega osebne podatke, se je IP v nadaljevanju opredelil do izjeme varstva osebnih podatkov.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(8) Kot je pravilno ugotovil že organ v izpodbijani odločbi, so Iz zvočnega zapisa razvidni oziroma slišni glas, barva in ton glasu, glasnost, hitrost govora, intonacija, način izražanja, morebitne narečne prvine, retorične značilnosti ter druge osebne značilnosti posameznih govorcev, ki predstavljajo osebne podatke. Poleg tega, kaj in kdo je nekaj povedal, so na posnetku tudi podatki, kako je bilo povedano. V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) člena Splošne uredba o varstvu podatkov[1] je IP tako ugotovil, da zahtevan zvočni zapis predstavlja zbirko osebnih podatkov.

(9) IP je tako preveril še, ali je za obdelavo teh osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6, upoštevajoč načelo najmanjšega obsega iz člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Na to pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov pa se sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-2 (prvi odstavek 6. člena) in 74. člen ZVOP-2, ki določa, da zavezanci po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, javnosti posredujejo osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes. Ob tem IP dodaja, da Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo.

(10) Ker torej razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena, kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov je tako v postopku dostopa do informacij javnega značaja dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo npr. tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

(11) IP je ugotovil, da v obravnavanem primeru ni pravne podlage za razkritje zadevnih osebnih podatkov, zaradi česar prosilec do njih ni upravičen. IP je stališče o nedopustnosti tovrstnega razkritja že večkrat zavzel v svojih odločbah, in sicer št. 090-98/2018 z dne 23. 5. 2018, št. 090-61/2017/6 z dne 28. 4. 2017, št. 090-155/2013/10 z dne 25. 10. 2013, ki mu je pritrdilo tudi Upravno sodišče v sodbi, št. II U 469/2013-10 z dne 14. 5. 2014. Razlogi za nedopustnost takšnega razkritja so naslednji:

-       zvočni zapis razkriva glas oziroma glasovne značilnosti aktivnih udeležencev javne obravnave, na primer barvo, ton, glasnost, glasovne motnje (npr. hripavost), frekvenčne značilnosti zvoka, itd. Ti podatki igrajo najprej vlogo biometričnih podatkov, tj. identifikacijskih osebnih podatkov, ki omogočajo identifikacijo govorca, poleg tega pa gre tudi za »navadne« osebne podatke, ki se nanašajo na – prek govora predhodno identificirane – aktivne udeležence javne obravnave;

-       zvočni zapis nadalje razkriva tudi jezikovne in govorne značilnosti aktivnih udeležencev javne obravnave, na primer hitrost, govorne motnje (npr. »požiranje« posameznih glasov, jecljanje, ipd.), retorične veščine, jasnost izražanja, razločnost, naglas, narečne prvine, tujejezične vložke itd.;

-       glasovne in govorne značilnosti v konkretni govorni situaciji posredno ali neposredno razkrivajo tudi druge lastnosti govorca, na primer govorčevo osebnost, odnos do slušateljev in do stvari, o kateri je govora, vedenje, čustva, razpoloženje in podobno (govorec je na primer lahko aroganten, nestrpen, kritičen, osoren, ponižen, potrpežljiv, prijazen in ljubezniv ipd.).

(12) V skladu z navedenim je IP ugotovil, da so varovani zgoraj opisani osebni podatki, ki pa se jih ne da ločiti od vsebine. Povedano drugače, varovani so podatki o tem, kako je bilo nekaj povedano, ne glede na to, da so posamezniki že identificirani in da gre za javne funkcionarje …………in da je vsebina razprave povzeta v zapisniku občinske seje, ki je javno dostopen na spletni strani občine. Zahtevan zvočni posnetek namreč presega zgolj zahtevano vsebino, ker vsebuje tudi biometrične osebne podatke, za posredovanje katerih je potrebna posebna pravna podlaga, da bi jih posredovali javnosti. IP tako ni sledil pritožbenim navedbam, da so posamezniki na posnetku že identificirani, vsebina pa povzeta v zapisniku. Kot je pravilno navedel tudi organ v izpodbijani odločbi, v obravnavani zadevi ne gre za to, da se varujejo podatki o tem, kaj je bilo povedano, ampak kako je bilo povedano. Ne glede na to, da gre za javne funkcionarje, njihovi biometrični osebni podatki (glas) namreč niso v neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije in posledično določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne pride v poštev.

(13) Poleg navedenih pravnih podlag je v obravnavanem primeru treba upoštevati tudi sodno prakso v zvezi z neupravičenimi posegi v zasebnost oseb, npr. odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. Up-472/02), pri kateri je sodišče navedlo: »da je sodišče že sprejelo stališče, da je človekova zasebnost, katere nedotakljivost zagotavlja 35. člen Ustave RS, v območju človekovega bivanja bolj ali manj sklenjena celota njegovih ravnanj in ukvarjanj, občutij in razmerij, za katero je značilno in konstitutivno, da si jo človek oblikuje in vzdržuje sam ali sam z najbližjimi, s katerimi je v intimni skupnosti, na primer z življenjskim partnerjem, in da v njej biva z občutkom varnosti pred vdorom javnosti ali kogarkoli nezaželenega (odločba št. Up-32/94 z dne 13. 4. 1995, OdlUS IV, 38). Običajen in bistveni del ali vidik te celote so torej tudi človekova ravnanja. Vanje sodi tudi pravica človeka do lastnega glasu, pravica na glasu. Ta zagotavlja vsakomur, da sam odloči o podobi svoje osebnosti v komunikaciji z drugimi. V človekovi besedi se namreč izraža njegova osebnost. K tej temeljni pravici sodi tudi to, da se človek sam odloči o tem, kdo bo slišal vsebino komunikacije - le sogovornik, določena zaključena skupina ljudi ali javnost. Odločitev o sebi in o svoji besedi zajema torej tudi določitev kroga oseb, ki naj slišijo vsebino pogovora. Svojo vsebino najde ta pravica v upravičenju vsakega človeka o tem, ali bo njegov glas posnet in s tem preko nosilca zvoka morda posredovan tretjim osebam, s čimer se beseda in glas od njega ločita in osamosvojita. Zapis daje oblast nad tujo osebo, tujo osebno dobrino, ker omogoča ponovitev in tako posega v izključno pravico osebe, da razpolaga s tem, kar je govorila, da sama odloča, kdo naj to sliši ali kdo lahko to sliši. Človeška komunikacija je z zagotovljenim varstvom v 35., in še posebej v 37. členu Ustave, zaščitena pred tem, da bi besede (nepremišljena ali impulzivna izjava, površno mnenje ali pa kakršenkoli pogovor zaradi vsebine ali tona glasu v drugačnih okoliščinah) pričale proti tistemu, ki jih je izgovoril. Posnetek je avtentično ohranjena beseda ali glas, ki se je s posnetkom ločil od osebe, ki ga je izgovorila.« 

(16) IP je nadalje ugotovil, da dejstvo enkratne javnosti obravnave (npr. snemanje javne občinske seje) še ne predstavlja ustrezne pravne podlage za nadaljnjo obdelavo in posredovanje teh podatkov javnosti v smislu 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. V skladu z določbami 12., 13. in 14. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov morajo biti posamezniki v primeru snemanja javne seje predhodno seznanjeni, da se ta snema, kdo bo upravljavec in kdo uporabnik teh posnetkov, na kakšen način oziroma za kakšne namene se bodo posnetki uporabljali (npr. za namen priprave zapisnika, namen posredovanja posnetka medijem ali za namen objave na svetovnem spletu) in koliko časa se bodo shranjevali. Snemanje javne seje občinskega sveta je bilo sicer vnaprej napovedano, vendar pa slednjega ni mogoče razumeti kot zadostne zakonske podlage za nadaljnjo obdelavo osebnih podatkov za namen dostopa do informacij javnega značaja (posredovanje posnetka javnosti za nadaljnje obdelave).

(17) V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je za razkritje podan prevladujoč interes javnosti, IP ocenjuje, da je interesu po transparentnosti dela občinskega sveta zadoščeno že z javnostjo seje in z objavo zapisnika na spletni strani občine, zato tem navedbam IP ni sledil. Navedbe prosilca, da se na ta način lahko zasleduje pravilnost povzetih izjav in razprave, pa po oceni IP niso utemeljene. V prvi vrsti zato, ker imajo pripombe na zapisnik pravico podati za to upravičene osebe (tiste, katerih izjave so bile povzete v zapisnik in ne prosilec kot javnost) in drugič, ker je narava zapisnika takšna, da se vanj povzame bistveni del razprave (in ne dobesedno prepišejo celotne izjave). Javnost torej tudi s pridobitvijo zahtevanega posnetka ne bi mogla zasledovati ciljev, ki jih navaja prosilec.

(18) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca zavrnil, in sicer na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Ob tem IP še dodaja, da odločitev v tej zadevi v celoti sledi njegovi praksi v bistveno podobnih primerih, ki jo je sicer pravilno navedel in povzel že organ v izpodbijani odločbi.

(19) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(20) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.