prosilec - Občina Gornja Radgona

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanega dopisa sindikata, in sicer na podlagi izjeme varstva notranjega delovanja organa. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da ni izpolnjen že prvi pogoj za obstoj te izjeme, in ker morata biti po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, izpolnjena oba pogoja hkrati, se IP posebej ni opredeljeval do drugega pogoja za obstoj te izjeme (nastanka morebitne škode ob razkritju dokumenta). Je pa IP ugotovil, da je v obravnavanem primeru podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in na tej pravni podlagi pritožbo tudi zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-122/2024/5      

Datum:  26. 4. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 22. 3. 2024, zoper odločbo OBČINE GORNJA RADGONA, Partizanska cesta 13, 9250 Gornja Radgona (v nadaljevanju: organ), št. 090-0002/2024-2 (U101) z dne 7. 3. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 22. 3. 2024 zoper odločbo OBČINE GORNJA RADGONA, št. 090-0002/2024-2 (U101) z dne 7. 3. 2024, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 9. 2. 2024 od organa, na podlagi ZDIJZ, zahteval posredovanje dopisa sindikata, ki ga je prejel organ in vsebuje pritožbe zaposlenih.

(2) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 090-0002/2024-2 (U101) z dne 7. 3. 2024 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je v celoti zavrnil. Navedel je, da je sindikat organa 5. 2. 2024 posredoval dopis na podlagi prejetih pritožb zaposlenih v …. Po oceni organa je ta dokument nastal izključno v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi razkritje podatkov iz tega dokumenta povzročilo motnje pri delovanju organa, zato ta dokument ne more biti prosto dostopna informacija javnega značaja in ga je potrebno obravnavati kot izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. S posredovanjem navedenega dokumenta javnosti bi se namreč po oceni organa razkrili določeni podatki oziroma dejstva, ki bi negativno vplivali na sam notranji proces organa. Razkritje dokumenta bi pomenilo škodovanje ugledu in integriteti organa in županje občine kot predstavnice organa, prav tako pa bi škodovalo ugledu in integriteti osebe, zoper katero je bila vložena pritožba na sindikat občine. Organ je tako ocenil, da interes javnosti ni močnejši od potencialno storjene škode, ki bi lahko nastala z razkritjem informacije. Smatra namreč, da so motnje, ki bi lahko nastale pri delovanju organa zaradi razkritja informacije, bistveno večje od pravice javnosti, da se seznani z navedeno pritožbo. Prav tako pa ocenjuje, da se je potrebno izogibati negativnim posledicam posredovanja navedene informacije, ki bi lahko vplivala na učinkovito delovanje občinske uprave organa v bodoče.

(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 22. 3. 2024, s katero je predlagal, da se izpodbijana odločba odpravi in se mu omenjeni dopis posreduje. Meni, da odločitev organa ni upravičena. Glede na to, da so se uslužbenci organa že pritožili sindikatu, pri čemer poudarja, da gre za javne uslužbence, je posledično že prišlo do motenj v samem procesu dela. Kot član občinskega sveta in občan Občine Gornja Radgona si želi delovanja občinske uprave brez težav in morebitnih neželjenih situacij (mobing). Tudi sam je bil deležen pritožb javnih uslužbencev zoper osebo, ki izvaja mobing nad zaposlenimi.

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-0002/2024-4 (U101) z dne 5. 4. 2024, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil zahtevo in izpodbijano odločbo.

(5) Na poziv IP št. 090-122/2024/3 z dne 8. 4. 2024 je organ posredoval IP zadevni dopis Sindikata Občine Gornja Radgona, št. 101-0001/2022-23 z dne 5. 2. 2024 (v nadaljevanju: dopis sindikata).

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(6) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa, s katero je organ prosilcu zavrnil dostop do dopisa sindikata, v celoti.

(8) IP ugotavlja tudi, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanim dokumentom razpolaga, saj ga je tudi posredoval IP. Pojem informacije javnega značaja je torej v obravnavanem primeru izpolnjen. Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, s katerimi razpolaga, na podlagi izjeme od dostopa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(9) Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:

-       podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in

-       specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).

(10) IP ugotavlja, da ni izpolnjen že prvi kriterij za obstoj izjeme notranjega delovanja organa. Z obravnavano izjemo se namreč (ob pogoju nastanka škode) varuje dokumente, ki so namenjeni internemu delu organa, torej vse dokumente, ki so izdelani zaradi notranjih potreb organa ali zaradi oblikovanja stališč v zvezi z delom organa, oziroma dokumente, iz katerih izhaja postopek ali način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. V obravnavanem primeru pa gre dejansko za dopis sindikata organu, torej prostovoljne organizacije zaposlenih organa, katerega vsebina se sicer nanaša na pritožbe zaposlenih organa glede dela in vodenja določenega zaposlenega pri organu, vendar pa se sama vsebina dokumenta nedvomno ne nanaša na notranjo politiko organa oziroma njegovo »notranje razmišljanje«, oblikovanje notranjih navodil in načrtov dela ipd., da bi lahko govorili o dokumentu, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa.

(11) Ker morata biti za obstoj izjeme podana oba pogoja hkrati, se IP posebej ne opredeljuje do drugega pogoja za obstoj izjeme (škode, ki bi nastala ob morebitnem razkritju zadevnega dopisa). IP tako zaključuje, da dopis sindikata ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(12) IP je nadalje po uradni dolžnosti preizkusil še, ali so v obravnavanem primeru morebiti podane druge izjeme od prostega dostopa po 5.a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Glede na vsebino dopisa sindikata IP ocenjuje, da vsebina navedb zakonite zastopnice sindikata predstavlja osebne podatke zaposlenih. IP se tako opredeljuje še do izjeme varstva osebnih podatkov.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(13) Splošna uredba o varstvu podatkov, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v 4. členu, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, določljiv posameznik pa je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu nadalje določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo.

(14) Upoštevaje pojem osebnega podatka tako IP ocenjuje, da gre pri vsebini dopisa sindikata oziroma opisu posameznih okoliščin načina dela določenega javnega uslužbenca, zaradi katerega so se posamezniki zaupali sindikatu, za osebne podatke zaposlenih, tako z vidika njihovega osebnega dojemanja posameznih situacij in morebitne določljivosti zaposlenih, pa tudi za osebne podatke zaposlenega, na katerega delo in vodenje se pritožbe zaposlenih nanašajo.

(15) Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po 4. členu, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v obravnavani zadevi podana ustrezna pravna podlaga, kot jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2).

(16) IP zaključuje, da za razkritje vsebine dopisa sindikata ni pravne podlage. Gre za dokument, ki ni v neposredni zvezi z opravljanjem delovnega razmerja posameznega javnega uslužbenca in porabo javnih sredstev, izhajajoč iz namena zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov ter načela sorazmernosti. Slednje je zasledovano tudi v načelih omejitve namena in najmanjšega obsega podatkov iz točk (b) in (c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe, po katerem morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. IP poudarja, da po »izjemi od izjem« niso prosto dostopni vsi podatki, ki se nanašajo na javnega uslužbenca, ampak le tisti, ki so neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Javni uslužbenci s tem, ko nastopijo delovno razmerje v javnem sektorju, se ne odpovedo v celoti zasebnosti in pravici do varstva osebnih podatkov. Namen določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni tisti podatki v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki vplivajo na izvajanje njegovih javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev in delo organa kot celote. Ob tem pa IP poudarja še, da je članstvo v sindikatu osebni podatek, bistvo sindikata pa je, da je včlanitev prostovoljna ter da se delavci vanj včlanijo ravno z namenom, da je sindikat tisti, ki navzven ščiti njihove pravice. Po mnenju IP pa je v tej fazi situacije treba varovati tudi osebne podatke samega javnega uslužbenca, na katerega se nanašajo opisi dela in ravnanj do sodelavcev.

(17) V zvezi z oznako »INTERNO«, ki se nahaja na prvi strani dopisa, pa IP pripominja, da ne gre za oznako, ki jo kot tako določa Zakon o tajnih podatkih, da bi bilo treba upoštevati tudi določbe tega zakona.

(18) Drugih izjem od prostega dostopa IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja, zatrjeval pa jih ni niti organ.

Opredelitev do navedb prosilca

(19) Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine informacij, ki so zahtevane (razen v primeru zlorabe pravice dostopa, ki pa v obravnavanem primeru ni podana). V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na njen pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Načelo prostega dostopa pomeni, da za dostop do informacij javnega značaja ni treba izkazati pravnega interesa niti ni treba pravno utemeljiti zahteve, saj prosilčev namen, ki ga želi doseči s pridobitvijo zahtevanih informacij, za presojo zahteve ni pravno pomemben (tretji odstavek 17. člena ZDIJZ). Upoštevaje navedeno tako tudi niso pomembni razlogi, zaradi katerih prosilec zahteva dopis sindikata.

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP (zaradi varstva osebnih podatkov in ne varstva notranjega delovanja organa), zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                                       

Nataša Siter, univ. dipl. prav.                                          

svetovalka IP                                                                     

Informacijski pooblaščenec:  

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.         

namestnica informacijske pooblaščenke