prosilec - Občina Gornja Radgona
+ -Številka: 090-107/2024
Kategorije: Ali dokument obstaja, Notranje delovanje organa, varstvo sodnega postopka
POVZETEK:
Organ je zavrnil dostop do dokumentacije v zvezi s stavbo v občinski lasti, IP pa po preučitvi pritožbe ugotavlja, da je ta deloma utemeljena. Prosilec je namreč v dveh točkah svoje zahteve postavil vprašanja, naslovljena na organ, pri čemer IP opozarja, da organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev in komentarje, če pa to storijo, njihovi odgovori niso predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ. Dalje IP ugotavlja, da v konkretnem primeru ni podana izjema varstva sodnega postopka, saj niso izpolnjeni zakonski pogoji po ZDIJZ. Prav tako glede zahtevane dokumentacije niso izpolnjeni pogoji za izjemo notranjega delovanja, ne glede na to, pa gre pri razpolaganju z občinsko nepremičnino za porabo javnih sredstev in s tem za absolutno javne podatke.
ODLOČBA:
Številka: 090-107/2024/7
Datum: 8. 5. 2024
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 12. 3. 2024, zoper odločbo Občine Gornja Radgona, Partizanska cesta 13, 9250 Gornja Radgona (v nadaljevanju: organ), št. 090-0001/2024-12 (U101), z dne 22. 2. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi prosilca z dne 12. 3. 2024 zoper odločbo Občine Gornja Radgona, št. 090-0001/2024-12 (U101), z dne 22. 2. 2024, se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- Dopis stečajnega upravitelja z dne 23. 12. 2022, zadeva: Poziv za primopredajo nepremičnine kupcu,
- Elektronsko sporočilo z dne 29. 12. 2022 (»RE: elsa«), s priponko »Obvestilo« in z zgodovino sporočila,
- Elektronsko sporočilo z dne 28. 12. 2022 (»Fwd: vknjižba lastninske pravice OGR v zemljiški knjigi«), z zgodovino sporočila,
- Elektronsko sporočilo z dne 28. 12. 2022 (»elsa-prevzem nepremičnine na naslovu Apaška cesta 1b«), s priponko pravnim mnenjem,
- Elektronsko sporočilo z dne 28. 12. 2022 (»elsa primopredaja-pooblastilo«),
- Dopis Občine Gornja Radgona št. 492-0001/2021-48 (U) z dne 29. 12. 2022, s prilogo pooblastilo,
- Dopis družbe Energoinvest Gornja Radgona d.o.o. z dne 29. 12. 2022, s prilogo Dogovor,
- Elektronsko sporočilo z dne 29. 12. 2022 (»najemna pogodba – izpraznitev in izročitev nepremičnine«),
- Pooblastilo z dne 29. 12. 2022,
- Elektronsko sporočilo z dne 30. 12. 2022 (»Dopis-ENERGOINVEST«),
- Elektronsko sporočilo z dne 30. 12. 2022 (»ELSA – Predlog Občine Gornja Radgona za odlog izselitve najemnika in izpraznitve nepremičnine«),
- Elektronsko sporočilo z dne 3. 1. 2023 (»FW: sestanek s stečajnim-Elsa«), z zgodovino sporočila,
- Elektronsko sporočilo z dne 3. 1. 2023 (»FW: primopredaja nepremičnine ID znak: parcela 184 539/1«), z zgodovino sporočila,
- Elektronsko sporočilo z dne 30. 12. 2022 (»predlog za preložitev primopredaje«),
- Dopis Občine Gornja Radgona št. 492-0001/2021-61 (Ž) z dne 5. 1. 2023,
- Zapisnik sestanka z dne 4. 1. 2023,
- Elektronsko sporočilo z dne 9. 1. 2023 (»Fwd: Poslovni prostor ELSA d.o.o.-v stečaju«), s priponko Predlog za izdajo naloga za izpraznitev poslovne stavbe in z zgodovino sporočila,
- Elektronsko sporočilo z dne 17. 2. 2023 (»Fwd: poizvedba ELSA – aktivnosti stečajnega upravitelja v zvezi s prisilno izselitvijo najemnika«), s priponkama 2 Sklepa okrožnega sodišča Murska sobota in z zgodovino sporočila,
- Elektronsko sporočilo z dne 6. 4. 2023 (»Fwd: FW: Predlog za preklic naroka - ELSA-ENERGOINVEST«), s priponko Skupni predlog za preklic naroka in z zgodovino sporočila,
- Elektronsko sporočilo z dne 13. 4. 2023 (»Pravno mnenje – ENERGOINVEST – neobstoj najemne pogodbe in izpraznitev poslovne stavbe«),
- Elektronsko sporočilo z dne 14. 4. 2024 (»Fwd: ELSA-ENERGOINVEST (1/23)«), s priponko Predlog za vstop nove tožeče stranke v postopek in z zgodovino sporočila,
- Zapisnik 2. sestanka z dne 17. 4. 2023,
- Poziv Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. I Pg 41/2023 z dne 20. 4. 2023,
- Elektronsko sporočilo z dne 26. 4. 2023 (»Tožba Elsa d.o.o. v stečaju zoper Energoinvest d.o.o. v zadevi predloga za izdajo naloga za izpraznitev prostorov – predlog za vstop nove tožeče stranke – podrejeno sprememba zahtevka I Pg 41/2023«), s priponko,
- Elektronsko sporočilo z dne 26. 4. 2023 (»Re: Tožba Elsa d.o.o. v stečaju zoper Energoinvest d.o.o. v zadevi predloga za izdajo naloga za izpraznitev prostorov – predlog za vstop nove tožeče stranke – podrejeno sprememba zahtevka I Pg 41/2023«), s priponko pravnim mnenjem in z zgodovino sporočila,
- Elektronsko sporočilo z dne 23. 5. 2023 (»Fwd: Nakup nepremičnine ELSA d.o.o. v stečaju – aktivnosti stečajnega upravitelja v zvezi s prisilno izselitvijo najemnika«), s priponkami in z zgodovino sporočila,
- Elektronsko sporočilo z dne 3. 5. 2023 (»Re: Tožba Elsa d.o.o. v stečaju zoper Energoinvest d.o.o. v zadevi predloga za izdajo naloga za izpraznitev prostorov – predlog za vstop nove tožeče stranke – podrejeno sprememba zahtevka I Pg 41/2023«), s priponko pravnim mnenjem in z zgodovino sporočila,
- Dopis Občine Gornja Radgona št. 492-0001-2021-100 (u110) z dne 3. 5. 2023,
- Elektronsko sporočilo z dne 5. 5. 2023 (»PONUDBA ZA ODKUP NEPREMIČNINE«), s priponko,
- Pooblastilo št. 020-0004/2021-21 (Ž) z dne 8. 5. 2023,
- Dopis Občine Gornja Radgona št. 492-0001/2021-107 (U) z dne 23. 5 2023,
- Elektronsko sporočilo z dne 18. 8. 2023 (»Re: ELSA – nalog za izpraznitev poslovne stavbe zoper toženo stranko ENERGOINVEST«), z zgodovino sporočila,
- Elektronsko sporočilo z dne 29. 9. 2023 (»Ponovno mnenje pisarne v zadevi ENERGOINVEST«), s priponko pravnim mnenjem,
- Vabilo priči na zaslišanje Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. I Pg 41/2023 z dne 28. 9. 2023,
- Elektronsko sporočilo z dne 22. 11. 2023 (»Preklic naroka I Pg 41/2023«),
- Elektronsko sporočilo z dne 27. 11. 2023 (»Re: elsa-energoinvest«), s priponko pravnim mnenjem,
- Dopis Občine Gornja Radgona št. 492-0001/2021-133 (U) z dne 23. 2. 2024,
- Elektronsko sporočilo z dne 27. 2. 2024 (FW:ELSA_ENERGOINVEST(1/2023)«), s priponkama Vabilo stranki na zaslišanje in Vabilo stranki za narok na glavno obravnavo,
- Elektronsko sporočilo z dne 6. 3. 2024 (»Re: 492-0001/2021 Nakup nepremičnine ELSA d.o.o. v stečaju – Tožba na izdajo naloga za izpraznitev prostorov«),
- Vabilo priči na zaslišanje Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. I Pg 41/2023 z dne 12. 3. 2024,
- Elektronsko sporočilo z dne 25. 3. 2024 (»elsa – energoinvest – preklic naroka dne 26. 3. 2024 in nov datum obravnave«), s priponko,
- Obvestilo o preklicu naroka za glavno obravnavo in ponovno vabilo stranki za narok na glavno obravnavo ter Vabilo priči na zaslišanje Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. I Pg 41/2023 z dne 22. 3. 2024.
2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
3. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.
Obrazložitev:
Prosilec je dne 10. 10. 2023 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja v zvezi s stavbo na naslovu Apaška cesta 1b, Gornja Radgona, ki jo je Občina Gornja Radgona odkupila od podjetja ELSA, in sicer vse zapisnike obravnav na sodišču v zadevi, vse dopise in mnenja stečajnega upravitelja v zadevi, morebitno korespondenco z odvetnikom, vse pozive in dopise sodišča. Dalje je prosilec zahteval informacijo, kakšna je namera Občinske uprave v zvezi s stavbo »ELSA« ter kdaj se pričakuje selitev Javnega podjetja Komunala Gornja Radgona d.o.o. v to stavbo, v skladu s sklepom Občinskega sveta ter ali podjetje, ki je v stavbi »ELSA«, plačuje najemnino in kolikšna je višina najemnine.
Organ je na zahtevo prosilca odgovoril z dopisom dne 19. 12. 2023, prosilec pa je dne 9. 2. 2024 na IP vložil pritožbo zaradi molka organa. Organ je po pozivu IP izdal odločbo št. 090-0001/2024-12 (U101) z dne 22. 2. 2024 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), v kateri je najprej povzel zahtevo prosilca in odgovor iz dopisa, ki je bil poslan prosilcu dne 19. 12. 2023. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ zahtevo prosilca glede dokumentov v zvezi s sodnim postopkom za stavbo na naslovu Apaška cesta 1b zavrnil iz razloga 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi izjeme varstva sodnega postopka. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da so bili zahtevani podatki pridobljeni ali sestavljeni zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka (konkretno gre za pravdni postopek pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti s št. I Pg 41/2023) in bi razkritje škodovalo izvedbi postopka. Okrožno sodišče v Murski Soboti je po zaprosilu organa dne 22. 2. 2024 po telefonu potrdilo, da je navedeni postopek še v teku in da bi razkritje škodovalo izvedbi postopka ter da bodo odgovor posredovali še v pisni obliki. Zahtevo prosilca glede informacije o nameri organa v zvezi s stavbo ter kdaj se pričakuje selitev Javnega podjetja Komunala Gornja Radgona d.o.o., je organ zavrnil iz razloga, da v zvezi s tem ne razpolagajo z nobenim dokumentom, iz katerega bi bil razviden odgovor na postavljeno vprašanje. Zahtevo prosilca glede informacij o najemnini pa je organ zavrnil iz razloga, da je bil podatek o višini najemnine (mesečnega nadomestila) že posredovan prosilcu z dopisom dne 19. 12. 2023.
Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo dne 12. 3. 2024, v kateri navaja, da je član Občinskega sveta Občine Gornja Radgona in s tem izkazuje pravni interes za posredovanje zahtevanih podatkov, čeprav je občina dolžna odgovoriti na zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ne glede na pravni interes. Navaja, da delna zavrnitev ni utemeljena in ustrezno obrazložena. Splošno znano je, da je bil organ pozvan, da se vključi v sodni postopek in da se je organ odločil, da se ne vključi v postopek. Prav tako je prosilcu znano, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti. Zahteva, da mu organ pošlje uradni zaznamek glede telefonskega potrdila glede posvetovanja s sodiščem z dne 22. 2. 2024 in tudi podatke v pisni obliki. Prosilec navaja, da je po njegovem vedenju tudi stečajni upravitelj organ večkrat pozval, da se vključi v postopek. Čudi ga, da organ ne bi razpolagal z dokumenti, saj je prav organ edini lastnik stavbe in pripadajočega zemljišča ter se v tem smislu ne angažira dovolj, da bi dobil to nepremičnino v uporabo. Sodne obravnave so javne, kar pomeni, da javnost ni bila izključena in se lahko vsak zainteresirani udeleži. Organ je dolžan obveščati javnost glede nepremičnine, za katero plačuje kredit, torej gre za javna sredstva. Kot član občinskega sveta in celoten občinski svet imajo pravico do seznanitve z aktualnim potekom in gospodarjenjem z nepremičnino.
Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, dne 27. 3. 2024, odstopil v odločanje IP. IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju zahtevane dokumentacije, ki jo je organ posredoval dne 5. 4. 2024, 18. 4. 2024 in 26. 4. 2024.
Pritožba je delno utemeljena.
IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v celoti.
1. Erga omnes dostopa do informacij javnega značaja in razširitev zahteve
IP najprej pojasnjuje, da ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, torej organi (1. člen ZDIJZ). Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se vedno presoja z vidika vsebine informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in status. Glede na navedeno je v konkretnem postopku nerelevantno dejstvo, da je prosilec član občinskega sveta Občine Gornja Radgona, torej organa.
Dalje glede navedb v pritožbi, ko prosilec s pritožbo dodatno zahteva posredovanje uradnega zaznamka o telefonskem pogovoru s sodiščem in odgovor sodišča v pisni obliki, IP ugotavlja, da gre v tem delu za širitev zahteve in postavljanje novih zahtev za posredovanje dodatnih informacij javnega značaja v pritožbi, ki s prvotno zahtevo niso bila zastavljena, kar pa ni dovoljeno. IP poudarja, da je skladno z določbami ZDIJZ in ZUP organ dolžan odločiti o zahtevi prosilca, kot je bila ta postavljena dne 10. 10. 2023, predmet pritožbenega postopka pa je preverjanje pravilnosti in zakonitosti te odločitve. IP opozarja, da prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP. IP kot pritožbeni organ pa je v pritožbenem postopku prav tako vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, zato tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Je pa organ dolžan razširjeno zahtevo prosilca iz pritožbe obravnavati kot novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.
2. Informacija javnega značaja
Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Kot izhaja iz navedene določbe in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.
Organi so tako dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu.
Po pregledu vsebine zahteve prosilca je IP ugotovil, da je prosilec v dveh točkah svoje zahteve z dne 10. 10. 2023 (točki 5 in 6) postavil vprašanja, naslovljena na organ. Pri tem IP opozarja, da organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev in komentarjev.[1] Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.). Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oziroma pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd., ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Podajanje pojasnil in odgovarjanje prosilcem na prejeta vprašanja tako ne pomeni odločanja v postopku po ZDIJZ. Organi v postopku po ZDIJZ na vprašanja niso dolžni odgovarjati, če pa to storijo, njihovi odgovori niso predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ. Organi torej niso dolžni odgovarjati na vprašanja v okviru postopka po ZDIJZ, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje predmetni dokument.
Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe je organ glede vprašanja iz točke 5 (»Kakšna je namera občinske uprave v zvezi s stavbo ELSA« ter kdaj se pričakuje selitev Javnega podjetja Komunala Gornja Radgona d.o.o. v to stavbo, v skladu s sklepom Občinskega sveta?«) navedel, da ne razpolaga z dokumentom, iz katerega bi bil razviden odgovor na vprašanje, prosilec pa v pritožbi zgolj pavšalno navaja, da ga to čudi, ker je občina lastnik stavbe. IP na podlagi pregleda dokumentacije ne dvomi v navedbe organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, organ pa v postopku po ZDIJZ ni dolžan odgovarjati na vprašanja in pripravljati pojasnil ali obrazložitev.
Dalje glede vprašanja prosilca iz točke 6 v zahtevi (»Ali podjetje, ki je v stavbi »ELSA« plačuje najemnino in kolikšna je višina najemnine?«), IP ugotavlja, da je organ dne 19. 12. 2023 prosilcu podal odgovor na zastavljeno vprašanje, pri čemer IP ponovno navaja, da organi v postopku po ZDIJZ niso zavezani odgovarjati na vprašanja, dajati pojasnila ali obrazložitve, če pa to storijo, njihovi odgovori niso predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ. Glede na navedeno je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena.
3. Predmet zahteve za dostop do informacij javnega značaja
IP ugotavlja, da organ v izpodbijani odločbi ni opredelil, kateri dokumenti s katerimi razpolaga, so predmet zahteve prosilca, zato je to v pritožbenem postopku storil IP. Predmet zahteve in pritožbenega postopka so tako naslednji dokumenti:
- Dopis stečajnega upravitelja z dne 23. 12. 2022, zadeva: Poziv za primopredajo nepremičnine kupcu,
- Elektronsko sporočilo z dne 29. 12. 2022 (»RE: elsa«), s priponko »Obvestilo« in z zgodovino sporočila,
- Elektronsko sporočilo z dne 28. 12. 2022 (»Fwd: vknjižba lastninske pravice OGR v zemljiški knjigi«), z zgodovino sporočila,
- Elektronsko sporočilo z dne 28. 12. 2022 (»elsa-prevzem nepremičnine na naslovu Apaška cesta 1b«), s priponko pravnim mnenjem,
- Elektronsko sporočilo z dne 28. 12. 2022 (»elsa primopredaja-pooblastilo«),
- Dopis Občine Gornja Radgona št. 492-0001/2021-48 (U) z dne 29. 12. 2022, s prilogo pooblastilo,
- Dopis družbe Energoinvest Gornja Radgona d.o.o. z dne 29. 12. 2022, s prilogo Dogovor,
- Elektronsko sporočilo z dne 29. 12. 2022 (»najemna pogodba – izpraznitev in izročitev nepremičnine«),
- Pooblastilo z dne 29. 12. 2022,
- Elektronsko sporočilo z dne 30. 12. 2022 (»Dopis-ENERGOINVEST«),
- Elektronsko sporočilo z dne 30. 12. 2022 (»ELSA – Predlog Občine Gornja Radgona za odlog izselitve najemnika in izpraznitve nepremičnine«),
- Elektronsko sporočilo z dne 3. 1. 2023 (»FW: sestanek s stečajnim-Elsa«), z zgodovino sporočila,
- Elektronsko sporočilo z dne 3. 1. 2023 (»FW: primopredaja nepremičnine ID znak: parcela 184 539/1«), z zgodovino sporočila,
- Elektronsko sporočilo z dne 30. 12. 2022 (»predlog za preložitev primopredaje«),
- Dopis Občine Gornja Radgona št. 492-0001/2021-61 (Ž) z dne 5. 1. 2023,
- Zapisnik sestanka z dne 4. 1. 2023,
- Elektronsko sporočilo z dne 9. 1. 2023 (»Fwd: Poslovni prostor ELSA d.o.o.-v stečaju«), s priponko Predlog za izdajo naloga za izpraznitev poslovne stavbe in z zgodovino sporočila,
- Elektronsko sporočilo z dne 17. 2. 2023 (»Fwd: poizvedba ELSA – aktivnosti stečajnega upravitelja v zvezi s prisilno izselitvijo najemnika«), s priponkama 2 Sklepa okrožnega sodišča Murska sobota in z zgodovino sporočila,
- Elektronsko sporočilo z dne 6. 4. 2023 (»Fwd: FW: Predlog za preklic naroka - ELSA-ENERGOINVEST«), s priponko Skupni predlog za preklic naroka in z zgodovino sporočila,
- Elektronsko sporočilo z dne 13. 4. 2023 (»Pravno mnenje – ENERGOINVEST – neobstoj najemne pogodbe in izpraznitev poslovne stavbe«),
- Elektronsko sporočilo z dne 14. 4. 2024 (»Fwd: ELSA-ENERGOINVEST (1/23)«), s priponko Predlog za vstop nove tožeče stranke v postopek in z zgodovino sporočila,
- Zapisnik 2. sestanka z dne 17. 4. 2023,
- Poziv Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. I Pg 41/2023 z dne 20. 4. 2023,
- Elektronsko sporočilo z dne 26. 4. 2023 (»Tožba Elsa d.o.o. v stečaju zoper Energoinvest d.o.o. v zadevi predloga za izdajo naloga za izpraznitev prostorov – predlog za vstop nove tožeče stranke – podrejeno sprememba zahtevka I Pg 41/2023«), s priponko,
- Elektronsko sporočilo z dne 26. 4. 2023 (»Re: Tožba Elsa d.o.o. v stečaju zoper Energoinvest d.o.o. v zadevi predloga za izdajo naloga za izpraznitev prostorov – predlog za vstop nove tožeče stranke – podrejeno sprememba zahtevka I Pg 41/2023«), s priponko pravnim mnenjem in z zgodovino sporočila,
- Elektronsko sporočilo z dne 23. 5. 2023 (»Fwd: Nakup nepremičnine ELSA d.o.o. v stečaju – aktivnosti stečajnega upravitelja v zvezi s prisilno izselitvijo najemnika«), s priponkami in z zgodovino sporočila,
- Elektronsko sporočilo z dne 3. 5. 2023 (»Re: Tožba Elsa d.o.o. v stečaju zoper Energoinvest d.o.o. v zadevi predloga za izdajo naloga za izpraznitev prostorov – predlog za vstop nove tožeče stranke – podrejeno sprememba zahtevka I Pg 41/2023«), s priponko pravnim mnenjem in z zgodovino sporočila,
- Dopis Občine Gornja Radgona št. 492-0001-2021-100 (u110) z dne 3. 5. 2023,
- Elektronsko sporočilo z dne 5. 5. 2023 (»PONUDBA ZA ODKUP NEPREMIČNINE«), s priponko,
- Pooblastilo št. 020-0004/2021-21 (Ž) z dne 8. 5. 2023,
- Dopis Občine Gornja Radgona št. 492-0001/2021-107 (U) z dne 23. 5 2023,
- Elektronsko sporočilo z dne 18. 8. 2023 (»Re: ELSA – nalog za izpraznitev poslovne stavbe zoper toženo stranko ENERGOINVEST«), z zgodovino sporočila,
- Elektronsko sporočilo z dne 29. 9. 2023 (»Ponovno mnenje pisarne v zadevi ENERGOINVEST«), s priponko pravnim mnenjem,
- Vabilo priči na zaslišanje Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. I Pg 41/2023 z dne 28. 9. 2023,
- Elektronsko sporočilo z dne 22. 11. 2023 (»Preklic naroka I Pg 41/2023«),
- Elektronsko sporočilo z dne 27. 11. 2023 (»Re: elsa-energoinvest«), s priponko pravnim mnenjem,
- Dopis Občine Gornja Radgona št. 492-0001/2021-133 (U) z dne 23. 2. 2024,
- Elektronsko sporočilo z dne 27. 2. 2024 (FW:ELSA_ENERGOINVEST(1/2023)«), s priponkama Vabilo stranki na zaslišanje in Vabilo stranki za narok na glavno obravnavo,
- Elektronsko sporočilo z dne 6. 3. 2024 (»Re: 492-0001/2021 Nakup nepremičnine ELSA d.o.o. v stečaju – Tožba na izdajo naloga za izpraznitev prostorov«),
- Vabilo priči na zaslišanje Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. I Pg 41/2023 z dne 12. 3. 2024,
- Elektronsko sporočilo z dne 25. 3. 2024 (»elsa – energoinvest – preklic naroka dne 26. 3. 2024 in nov datum obravnave«), s priponko,
- Obvestilo o preklicu naroka za glavno obravnavo in ponovno vabilo stranki za narok na glavno obravnavo ter Vabilo priči na zaslišanje Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. I Pg 41/2023 z dne 22. 3. 2024.
V obravnavani zadevi ni sporno, da zgoraj navedeni dokumenti izpolnjujejo vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, zato je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali je organ ravnal pravilno, ko je z izpodbijano odločbo, zaradi obstoja izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosilcu v celoti zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov
4. Varstvo sodnega postopka
Po navedeni izjemi se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: (1) zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka in (2) razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka.
Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da so bili zahtevani podatki pridobljeni ali sestavljeni za pravdni postopek pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti s št. I Pg 41/2023 in bi razkritje škodovalo izvedbi postopka. Prav tako organ navaja, da je Okrožno sodišče v Murski Soboti po zaprosilu organa dne 22. 2. 2024 po telefonu potrdilo, da je navedeni postopek še v teku in da bi razkritje škodovalo izvedbi postopka ter da bodo odgovor posredovali še v pisni obliki. IP na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve najprej ugotavlja, da je bil organ s strani Okrožnega sodišča v Murski Soboti pozvan, da poda pisno izjavo o tem, ali bo vstopil v pravdo namesto tožeče stranke (Poziv sodišča z dne 20. 4. 2023), organ pa izjave ni podal. Dalje IP ugotavlja, da zahtevana dokumentacija (razen pozivov in dopisov sodišča, ki jih je to poslalo tudi organu) ni del sodnega spisa v konkretni zadevi pred sodiščem, saj gre za elektronska sporočila med organom in odvetnikom oziroma stečajnim upraviteljem ter zapise sestankov pri organu oziroma dokumentacijo, s katero razpolaga organ in ne sodišče. Poleg tega pa iz odgovora Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 13. 3. 2024 glede posredovanja podatkov v zvezi s sodnim postopkom ne izhaja, da bi sodišče izkazovalo, da bi razkritje informacij škodovalo izvedbi pravdnega postopka, saj je navedlo zgolj, da so obravnave javne in se jih lahko zainteresirana javnost udeleži, pri čemer pa je postopek še v teku in podatkov v zvezi z zadevo ne morejo posredovati. Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da izjema od dostopa do informacij javnega značaja zaradi varstva sodnega postopka v obravnavani zadevi ni izkazana, saj niso izpolnjeni zakonski pogoji za uveljavljanje navedene izjeme, zato je sklicevanje organa na to izjemo neutemeljeno.
Kljub temu, da organ v zvezi z zahtevano dokumentacijo ni utemeljeval kakšne druge izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, je IP po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane druge izjeme po 5.a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
5. Notranje delovanje organa
Izhajajoč iz vsebine dokumentacije, ki med drugim vsebuje tudi pravna mnenja odvetnikov in komunikacijo glede postopanja v zvezi s postopki, ki tečejo glede stavbe v občinski lasti, je IP v nadaljevanju preverjal, ali je morebiti v obravnavanem primeru podana izjema notranjega delovanja organa (11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).
Iz citiranega člena izhaja, da morata biti za obstoj navedene izjeme kumulativno izpolnjena dva pogoja:
1. podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa,
2. razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (t. i. specifični škodni test).
Obravnavano izjemo pozna večina primerjalno pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oz. način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. Gre za izjemo, pri kateri morajo dokumenti oz. podatki prestati še t.i. škodni test, to pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej.
Večina držav na različne načine varuje interna mnenja, nasvete, izmenjavo pogledov, ki se dogajajo med pripravo odločitev, dopušča pa razkritje podatkov o dejstvih iz takšnih dokumentov. V ameriškem pravu je razlika med »facts« in »opinions« utemeljena z argumentom, da namen varstva notranjega delovanja organov ni v tem, da bi javnosti preprečevali dostop do golih dejstev oz. faktičnih podatkov o delu organov. Namen te izjeme je varovati proces notranjega razmišljanja in oblikovanja mnenj, zato je poudarek na drugem elementu (»opinions«). Objava podatkov o dejstvih namreč ne vpliva na uradnikovo svobodo »kreativnega« razmišljanja znotraj organa, medtem ko objava podatka o mnenju lahko zaviralno vpliva na proces razmišljanja uradnikov.[2]
IP ugotavlja, da je prvi kriterij za obstoj izjeme notranjega delovanja organa v konkretnem primeru delno izpolnjen. Z obravnavano izjemo se (ob pogoju nastanka škode) načeloma varuje dokumente, ki so namenjeni internemu delu organa, torej vse dokumente, ki so izdelani zaradi notranjih potreb organa ali zaradi oblikovanja stališč v zvezi z delom organa, oziroma dokumente, iz katerih izhaja postopek ali način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Zahtevani dokumenti namreč deloma vsebujejo podatke v zvezi z opredelitvijo problematike in dejanskim stanjem zadeve ter komunikacijo organa prek elektronskih sporočil in dopisov, pri čemer v tem delu ne gre za notranje delovanje organa, saj gre za komunikacijo organa z drugimi (zunanjimi) subjekti, prav tako pa ne gre za podajanje mnenj in stališč, na podlagi katerih bi se oblikovala notranja politika organa. Del zahtevane dokumentacije pa predstavljajo pravna mnenja odvetnikov, kateri so na podlagi posredovanih informacij podali mnenje oziroma stališče glede postopanja organa v zvezi s sodnim postopkom oziroma stavbo v občinski lasti v posamezni situaciji. Po mnenju IP gre v tem delu dokumentacije za dokumente za notranjo rabo organa.
Ne glede na obstoj prvega kriterija pa mora zahtevani dokument prestati še t. i. škodni test, v okviru katerega je treba oceniti, ali bi razkritje tega dokumentov povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Kot že navedeno, organ ni zatrjeval niti izkazoval, da bi razkritje povzročilo motnje pri njegovem delovanju. Prav tako slednjega po uradni dolžnosti ni ugotovil niti IP. Povzročitev motenj pri delovanju oziroma dejavnosti organa se namreč dokazuje s standardom »onkraj dvoma«. Po oceni IP dokumentacija ne zajema informacij, katerih razkritje bi resno oviralo nadaljnje delo organa oziroma povzročilo motnje pri delovanju organa. Iz navedenega razloga je IP tako zaključil, da zahtevana dokumentacija ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in s tem izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
6. Poraba javnih sredstev
Ne glede na vse navedeno pa IP opozarja tudi na določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ, po kateri se dostop do zahtevanega dokumenta, ne glede na morebitne izjeme, vedno dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Ker se zahtevana dokumentacija nanaša na razpolaganje organa (občine) s premoženjem v lasti občine in s postopanjem organa v zvezi s postopki, ki se tičejo razpolaganja z nepremičnino v občinski lasti (nakup stavbe, primopredaja nepremičnine, postopki v zvezi z izpraznitvijo prostorov), je v obravnavanem primeru ta pogoj nedvomno izpolnjen, saj gre za javna sredstva. Dostop do zahtevane dokumentacije je torej treba dovoliti tudi iz tega razloga. Ob tem IP poudarja, da ZDIJZ sicer ne vsebuje definicije pojma poraba javnih sredstev, se je pa ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega sodišča in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.[3] Poraba javnih sredstev namreč ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[4] Iz sodbe Upravnega sodišča št. III U 121/2017 z dne 12. 10. 2017 tako med drugim izhaja, citirano: »Sodišče taki razlagi sledi, glede na ugotovitve v prejšnjem odstavku pa tudi meni, da podatki v zvezi s "porabo javnih sredstev" niso le podatki o višini in prejemkih teh sredstev, pač pa tudi podatki, ki so vezani na odločanje o sredstvih.«. Prav tako že Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti[5] med načeli ravnanja s stvarnim premoženjem države in občine posebej izpostavlja načelo preglednosti postopkov (8. člen) in javnosti ravnanja (9. člen). V konkretnem primeru je tako podana pravna podlaga za razkritje dokumentov v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za t.i. absolutno javne podatke.
7. Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) člena Splošne uredba o varstvu podatkov[6] IP po uradni dolžnosti ugotavlja, da podatki o imenu, priimku, delovnem mestu oziroma položaju, elektronskem naslovu in podpisu posameznih fizičnih oseb predstavljajo njihove osebne podatke.
IP je preveril, ali je za obdelavo navedenih osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6, upoštevajoč načelo najmanjšega obsega iz člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Na to pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov pa se sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-2 (prvi odstavek 6. člena) in 74. člen ZVOP-2, ki določa, da zavezanci po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, javnosti posredujejo osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes.
IP je tako ugotovil, da niso varovani osebni podatki javnih uslužbencev in funkcionarjev, upoštevaje določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v skladu s katero so javno dostopni podatki posameznikov, ki so v zvezi z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca in porabo javnih sredstev. Ob tem IP izpostavlja še 92. člen ZVOP-2, ki določa, da lahko osebe javnega ali zasebnega sektorja javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte vodilnih oseb in tistih zaposlenih, katerih delo je potrebno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, če drug zakon ne določa drugače (javni kontaktni podatki). Navedeno pomeni, da so prosto dostopni podatki o imenih, priimkih, elektronskih naslovih in delovnih mestih javnih uslužbencev in funkcionarjev organa. Prav tako niso varovani podatki o imenu, priimku, naslovu in položaju družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Ti podatki so namreč javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru. Enako velja za podpise teh oseb, ko nastopajo v predmetnih dokumentih v svojstvu navedenih položajev.
Drugih izjem od dostopa IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja, zatrjeval pa jih ni niti organ.
Ker gre v obravnavani zadevi za absolutno javne podatke, IP v postopek kot stranskih udeležencev ni pritegnil posameznih subjektov (pravnih oseb), na katere se nanašajo posamezni podatki. Z novelo ZDIJZ-F, ki se uporablja od leta 2018 dalje, je bila v ZDIJZ umeščena določba a26.a člena, s katero je bila stranska udeležba v postopku po ZDIJZ omejena. V postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja je namreč stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.
8. Sklepno
IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca delno ugodil. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je tako delno odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP (glede dokumentacije, s katero organ ne razpolaga in glede že podanih odgovorov na vprašanja prosilca), zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.
Svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
Informacijska pooblaščenka
[1] Navedeno izhaja tudi iz prakse IP, npr. odločbe št. 090-36/2020, št. 090-81/2019, št. 090-160/2018 idr., kot tudi iz upravno sodne prakse, npr. sodbe št. I U 1351/2010 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014.
[2] Več o tem Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 133 in nasl.
[3] Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Pa tudi sodba Upravnega sodišča št. I U 1544/2018-51 z dne 7. 10. 2020.
[4] Tako tudi odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37), sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011 ter sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.
[5] Uradni list RS, št. 11/18, 79/18 in 78/23 – ZORR.
[6] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.